Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SNB
cedêjka -e ž (ȇ) pog.
1. optična digitalna plošča za shranjevanje podatkov; CD (1), CD-plošča (1), CD-rom, cede (1), cederom, kompaktni disk, kompaktna plošča, zgoščenka (1): Obiskovalci dobijo ob vhodu vodič v obliki cedejke in dvanajst gledaliških listov
2. podatki, navadno glasba, posneti na taki plošči; CD (2), CD-plošča (2), cede (2), zgoščenka (2): S slušalkami na glavi med ogledom poslušajo cedejko E univerbizirano iz ↑CD-plôšča
SNB
country1 -ja cit. [kántri] in kántri -ja m (ȃ)
zvrst popularne glasbe, ki izhaja iz tradicionalne ljudske, narodne glasbe ameriškega podeželja; country glasba: poslušati country; Melodije se približajo ameriškemu jugu: countryju, gospelu in bluesu E ← agl. country (music) 'podeželska glasba' iz country 'dežela' (in (↑)múzika)
    country2 -- v prid. rabi
    country pevec; country stil; country glasba; Njen album je najbolje prodajani country album vseh časov v ZDA
    country glásba -- -e in kántri glásba -- -e ž (ȃ, ȃ)
    zvrst popularne glasbe, ki izhaja iz tradicionalne ljudske, narodne glasbe ameriškega podeželja; country1 ameriška country glasba; pevec country glasbe; Začela je pisati pesmi, ki bi se lahko znašle tudi na albumu popularne ali celo country glasbe
SSKJ
četŕttónski -a -o prid. (ȓ-ọ̑) nanašajoč se na četrtton: četrttonski sistem; četrttonska glasba / četrttonski klavir klavir, konstruiran s četrttonskimi intervalnimi razdaljami
SSKJ
deprimírati -am dov. in nedov. (ȋ) duševno potreti, pobiti: drama je gledalce deprimirala; pisateljev pesimizem zelo deprimira
    deprimirajóč -a -e: deprimirajoči dogodki; deprimirajoča glasba
    deprimíran -a -o: zaradi zadnjih dogodkov so bili ljudje deprimirani
SNB
digitalizíran -a -o prid. (ȋ)
pretvorjen v (elektronsko) obliko, ki je osnovana na zaporedju številk 0 in 1: digitalizirana glasba; digitalizirana oblika; digitalizirana slika; Slovensko telefonsko omrežje bo do konca leta v celoti digitalizirano E ↑digitalizírati
SSKJ
dionízičen -čna -o prid. (í) 
  1. 1. ki je v čast boga Dioniza: dionizični praznik
  2. 2. knjiž. neumirjen, zanesen, razbrzdan: dionizičen človek; je dionizične narave / dionizična in apolinična glasba, umetnost
SSKJ
dísko tudi dísco -a [disko] m (ȋ) lokal zlasti za mlade, v katerem se pleše ob zelo glasni glasbi, navadno z gramofonskih plošč: plesati v disku; neskl. pril.: disko klub; disko glasba zvrst zabavne glasbe z močno poudarjenim preprostim ritmom, ki se igra, predvaja zlasti kot plesna glasba v disku
SSKJ
disonánten -tna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na disonanco: disonanten akord / disonantna glasba / disonantni elementi v noveli
SSKJ
doséljenec -nca m (ẹ́) priseljenec: v mestu je vedno več novih doseljencev; na novo ameriško glasbo je vplivala tudi glasba doseljencev
SSKJ
doživéti -ím dov., dožível (ẹ́ í) 
  1. 1. v življenju priti do česa, biti deležen česa: človek težko razume, če sam ne doživi; pripovedoval je, kaj vse je po svetu videl in doživel; veliko je doživela na potovanju; marsikaj smo doživeli v tem času; tega ni mogoče opisati, treba je doživeti / doživeti bedo, razočaranje
    // s čustvi dojeti: pesmi ni niti doživel niti razumel / zgodbo je povedal na kratko, a doživel jo je do podrobnosti
  2. 2. živeti do določene dobe, dogodka: doživeti visoko starost; le malo prvoborcev je doživelo konec vojne / star sem že, a vnuka bi še rad doživel
  3. 3. z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža, da je kdo deležen dejanja, ki ga določa samostalnik: film je doživel dobro kritiko; taka politika je morala doživeti polom; naši tekmovalci so doživeli popoln poraz / prevod je doživel precej popravkov; knjiga je doživela več izdaj / doživeti čast, sramoto biti počaščen, osramočen
  4. 4. vznes. umreti: doživela je, vsi bomo šli za njo
    dožívljen -a -o: globoko doživljena glasba; pot do resnično in zavestno doživljenega spoznanja je bila težka; mučen spomin na doživljeno sramoto; vizionarno doživljena resničnost
    doživét -a -o: od doživetih vtisov je bila vsa bleda; misel na doživeto srečo; vse zgodbe v knjigi so intenzivno doživete; do kraja doživeta lirika; prisl.: altistka je pela naslovno vlogo doživeto in izredno prepričevalno; sam.: prav stil te novele odkriva globino doživetega; neposredno izpovedovanje doživetega
SSKJ
dremávost -i ž (á) dremavica: zbuditi se iz dremavosti; glasba ga je zazibala v prijetno dremavost / vsa dremavost ga je minila; pren. politična dremavost
SSKJ
dvánajsttónski2 in dvanájsttónski -a -o prid. (ȃ-ọ̑; á-ọ̑) muz. ki temelji na enakovredni uporabi vseh dvanajstih tonov kromatične lestvice: dvanajsttonski sistem; dvanajsttonska glasba; komponirati v dvanajsttonski tehniki
SSKJ
dvígati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. premikati z nižjega mesta, položaja na višjega: skupina vojakov je dvigala velik kamen na tovornjak; žerjav dviga zaboje iz ladje; dvigati vodo iz vodnjaka; spretno, težko dvigati; dvigati s pripravami, z rokami / na ladji dvigajo sidro; dvigati zaveso / pri telovadbi dvigajo in spuščajo roke / dvigati potopljeno ladjo / ves čas je dvigal zastavo visoko nad množico držal
  2. 2. delati kaj višje: dvigati teren z nasipavanjem; začeli so dvigati vodo v bazenu; voda v čolnu se dviga / cesta se neopazno dviga vzpenja
  3. 3. delati, da kaj pride iz ležečega ali sedečega položaja: prijel ga je za roke in ga dvigal; gostje so se začeli dvigati in odhajati vstajati; dvigati se in legati / dvigati podrte drogove; poleženo žito se že dviga / pog. brigadirje so dvigali že ob štirih zjutraj budili, klicali
  4. 4. spravljati z nižje stopnje na višjo glede na količino, intenzivnost: dvigati cene, proizvodnjo; potrošnja se hitro dviga; temperatura se še dviga narašča
    // dvigati zavest delovnih ljudi; pog. glasba je dvigala razpoloženje / dvigati kvaliteto izdelkov; dvigati nivo izobrazbe zviševati
    // spravljati na višjo stopnjo glede na kakovost, pozitivne lastnosti: dvigati gospodarstvo; kulturno dvigati deželo / dvigati ljudstvo iz zaostalosti / nova družba ga dviga plemeniti, boljša; umetnost duhovno dviga človeka
  5. 5. sprejemati pripadajoče, naročeno, shranjeno po (uradno) določenih predpisih: pooblastili so ga, da bo dvigal denar iz banke, v banki; dvigati plačo; redno dvigati naročeno blago
  6. 6. napravljati, da se kdo upre, upira: dvigati ljudstvo proti izkoriščevalcem; vojska se že dviga / takšne ideje so dvigale naš narod k uporu, v upor
  7. 7. povzročati, delati: vozila dvigajo prah; dvigati preplah med ljudmi
    ●     ekspr. spet so začeli dvigati glave postajati uporni, predrzni; to ravnanje je dvigalo prah v javnosti povzročalo razburjanje, govorice; dviga ga nad druge višje ga ceni; ekspr. takrat so ga dvigali v nebesa, danes pa so vsi proti njemu so ga močno poveličevali, hvalili; vznes. visoko dvigajo zastavo napredka z vsemi silami si prizadevajo za napredek
    dvígati se 
    1. 1. premikati se navzgor, kvišku: dim se je dvigal visoko v zrak; letalo, raketa se dviga; prsi so se ji sunkovito dvigale / s težavo se dviga po stopnicah
    2. 2. knjiž. nastajati, pojavljati se: začeli so se dvigati protestni klici; neka mogočna sila se mu je dvigala v prsih; med potjo se mu je dvigala množica najrazličnejših spominov / noč se že dviga noči se
    3. 3. razprostirati se, biti kje, navadno višje od okolice: v daljavi se dvigajo visoke gore; okrog gradu se dviga mogočno zidovje / tovarniški dimniki se dvigajo iznad hiš / ekspr. tovarniški dimniki se dvigajo proti nebu
      ●       ekspr. zaradi krivice se je v njem vse dvigalo čutil je močno jezo, odpor, protest
    dvigajóč -a -e: jezdili so hitro, dvigajoč oblake prahu; zavil je v polagoma se dvigajoči breg; mesto z visoko dvigajočimi se gorami v ozadju
SSKJ
eksistírati -am nedov. (ȋ) biti, obstajati: eksistirajo tudi še neodkriti svetovi; ne ve, če omenjena knjiga kje eksistira; ta spojina eksistira le malo časa, nato razpade; publ. eksistira pa še drugo vprašanje, kako usmerjati naš gospodarski razvoj / večina ljudi samo eksistira ne živi polno, zavestno
● moderna glasba zanj sploh ne eksistira ne prizna ji vrednosti; je ne pozna; ekspr. zame ne eksistiraš več ne menim se zate; ne maram te; odbor eksistira samo po imenu njegova dejavnost se ne čuti
// ekspr. živeti, shajati: podjetje komaj še eksistira; tukaj se eksistira samo za silo
SSKJ
eksperimentálen -lna -o prid. (ȃ) 
  1. 1. nanašajoč se na eksperiment: eksperimentalna metoda; eksperimentalna znanost / eksperimentalna fizika, psihologija
  2. 2. po drugi svetovni vojni ki išče nove umetniške izrazne možnosti: eksperimentalna umetniška skupina / eksperimentalni film; avantgardna in eksperimentalna glasba; eksperimentalno gledališče
    ♦     lit. eksperimentalni roman roman v dobi naturalizma, ki se opira na izsledke psihologije in sociologije
    eksperimentálno prisl.: eksperimentalno dokazati
SSKJ
elégičen -čna -o prid. (ẹ́) ki vzbuja otožnost, žalost; otožen, žalosten: elegičen ton pesnitve; elegična glasba, pesem
♦ lit. elegični distih elegijski distih
SNB
elektrónikaSSKJ -e ž (ọ́)
1. ed. elektronski elementi, ki krmilijo napravo: vgrajena elektronika; Vse do štirih krogov pred koncem je vodil, nato pa je tudi njemu zatajila elektronika in tekmeca sta švignila mimo njega
2. skupina naprav, sestavljenih iz elektronskih elementov: zabavna elektronika; Po kategorijah so rast zabeležile osebna nega, hrana, zdravila in elektronika, padli pa avtomobili, alkoholne in brezalkoholne pijače ter finančne storitve
3. glasba, ustvarjena z elektronskimi glasbili ali drugimi elektronskimi napravami; elektronska glasbaSSKJ: Pozivajo, da se prijavijo tudi ustvarjalci nerockovskih žanrov, kot so hiphop, džez, etno, elektronika E ← nem. Elektronik iz (↑)elektrón
SSKJ
elektrónski -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na elektrone ali elektroniko: elektronski curek; elektronski mikroskop; elektronski telegrafski sistem; elektronski stroj za prevajanje; elektronski volt elektronvolt
♦ elektr. elektronski računalnik; elektronska cev elektronka; elektronska puška priprava, ki oddaja elektrone z velikim pospeškom; elektronska bliskovna žarnica plinska žarnica, ki da močno trenutno svetlobo; muz. elektronska glasba glasba, katere zvočno gradivo ne nastaja z glasbenimi instrumenti, ampak v posebnih elektronskih napravah
SNB
étno1 -a m (ẹ̑)
1. glasba, ki temelji na glasbeni tradiciji posameznih etničnih skupin; etnoglasba, etnogodba (1): Prihodnji teden se bo v Mariboru začel tridnevni festival etna in jazza
2. modne prvine, ki posnemajo značilnosti oblačenja posameznih etničnih skupin: Materiali, vzorci in kroji oblačil so inspirirani z etnom E ← agl. ethno ← gr. éthnos 'pleme, narod, ljudstvo'
    étno2 -- v prid. rabi
    etno stil; etno glasba; Skupaj so posneli čudovito mešanico etno zvokov in vseh možnih modernih plesnih ritmov – glej tudi étno...
    étno3 prisl. (ẹ̑)
    S kresnikom sta neločljivo povezana potica in etno obarvan program
SNB
étnoglásba -e in étno glásba -- -e ž (ẹ̑-ȃ)
glasba, ki temelji na glasbeni tradiciji posameznih etničnih skupin; etno1 (1), etnogodba (1): festival etnoglasbe; Režiserka je dramo v verzih spremenila v fizično gledališče o neizpolnjenih strasteh, močno oklestila dramsko dejanje in osebe, dodala izvirna kmetiška opravila in živo etnoglasbo na odru E ↑étno… + (↑)glásba
Število zadetkov: 273