Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
jésti jém nedov., 2. mn. jéste, 3. mn. jedó tudi jéjo; jéj in jèj jéjte; jédel jédla, stil. jèl jéla (ẹ́) 
  1. 1. dajati hrano, jed v usta in požirati: sedel je pri mizi in jedel; jesti jabolko, juho; večerjo so jedli brez besed večerjali so; iti jest; poklicati jest; začeti jesti; jesti hitro, hlastno, s tekom / bolnik že je in pije; po kosilu navadno jedo kompot; od skrbi ne je, ne more jesti; dosti, rad, zmerno je; ekspr. je za tri zelo dosti; star. je kot mlatič z velikim tekom; je kot ptiček zelo malo; je kot volk hlastno; z velikim tekom; drugega ne dela, kot je in spi; suh je, kot bi nič ne jedel zelo je suh
    // jesti iz sklede zajemati jed iz (skupne) sklede; jesti z rokami z rokami prijemati jed in jo dajati v usta; jesti z vilicami, z žlico z vilicami, z žlico zajemati jed in jo dajati v usta; ranjenec ni mogel sam jesti ni si mogel sam dajati hrane v usta
    // v nedoločniku: dal mu je jesti hrane, jedi; prositi, vzeti si jesti / pog. ona je preveč tablet uživa
    // rad bi kaj jedel
    ♦     gost. jesti po naročilu jedi po naročilu
    // nepreh. dobi(va)ti obrok(e) hrane: konji danes še niso jedli; jesti trikrat na dan / jesti doma, v menzi; pri njih je jedel zastonj
  2. 2. preh. uporabljati, imeti za hrano, jed: govedo je rastlinsko hrano; v nekaterih deželah jedo celo mačke; nekaterih gob ne smete jesti / živali se je poznalo, da je jedla deteljo; jedli so pretežno krompir; jedo premalo sadja in zelenjave / za kosilo bodo jedli štruklje
  3. 3. z grizenjem uničevati: gosenice jedo repo; uši so začele jesti vrtnico / redko: rja jé železo razjeda; voda jé zemljo izpodjeda, odnaša
    // ekspr., redko porabljati, zmanjševati: nizke amortizacije jedo osnovni kapital; neprestana skrb mu je moči / papir na oknih je jedel svetlobo
  4. 4. redko povzročati neprijeten, pekoč občutek; gristi: prah ga jé; rese so ga začele jesti / bolhe me jedo pikajo
    // ekspr. vznemirjati, mučiti: samota ga jé; brezoseb. jedlo ga je in peklo, ko je videl, kako se mu vse podira
    ●     nizko že dolgo ga jedo črvi je mrtev; star. jesti komis biti pri vojakih; ekspr. jesti bel(i), črn(i) kruh živeti v izobilju, v pomanjkanju; ekspr. jé njegov kruh on mu daje sredstva za življenje; ekspr. dober sir lahko jeste samo v Franciji kupite, dobite; ekspr. tak je, da bi z roke jedel zelo je krotek, ubogljiv; ekspr. na gostiji se je jedlo z veliko žlico dobro in obilno; niso imeli kaj jesti bili so brez hrane, živeža; nižje pog. kaj bo danes za jesti kaj bomo danes jedli; pog. imate kaj za jesti hrane, jedi (zame); preg. kdor ne dela, naj ne je
    jedóč -a -e redko: bil je tako utrujen, da je jedoč zaspal
SSKJ
marijadvórski -a -o prid. (ọ̑) vet., v zvezi marijadvorsko govedo govedo rumenkasto bele barve
SSKJ
markírati -am nedov. in dov. (ȋ) 
  1. 1. delati barvna znamenja na poti do turističnih točk zlasti v hribih in gorah ali na vrhove; označevati, zaznamovati: markirati planinsko pot, transverzalo
    // postavljati, delati znamenja za označevanje poti, smeri sploh: markirati mejo / z odlomljenimi vejami markirati neznano pot; pren. ta dela markirajo njegov umetniški razvoj
  2. 2. opremljati z znamenji za razpoznavo: markirati zavarovano govedo; z aluminijevimi lističi markirati ribe za raziskovanje
  3. 3. knjiž. ponazarjati, predstavljati, posnemati: sedel je na klopi in markiral občinstvo / gibe le markira jih le nakazuje; pog. drugi delajo, on pa samo markira dela le navidezno
    ♦     gled. markirati naučeno vlogo nedoživeto ponavljati; markirati sceno delati prizorišče s pomožnimi elementi; voj. markirati sovražnika posnemati sovražnikovo delovanje na vojaških vajah
    markíran -a -o: markirana riba; markirana steza; pot je dobro markirana; markirano delo
    ♦     kem. markirane spojine spojine, ki vsebujejo izotope, za zasledovanje molekul določene snovi pri raznih procesih
SSKJ
pítati -am nedov. (ī) 
  1. 1. hraniti z dajanjem hrane v usta: pitati bolnika; do drugega leta otroka še pitajo / čebele pitajo ličinke; vrana pita mladiče
    // ekspr. hraniti, dajati jesti: pitajo nas s samimi ribami; konje kar naprej pitajo s sladkorjem; sedi v fotelju in se pita s čokoladnimi bonboni / zdravnik nas pita s tabletami nam daje velike količine tablet
  2. 2. načrtno krmiti žival, da bi se zredila: pitati gos, govedo; svinje pitati z žirom
  3. 3. ekspr., z oslabljenim pomenom izraža, da je kdo v veliki meri deležen dejanja, kot ga določa samostalnik: nehajte nas pitati s pridigami / pitati koga s psovkami / pita nas z lepimi besedami, obljubami / ta časopis pita bralce z lažmi iz določenih namenov objavlja neresnične, izmišljene, zmotne stvari
    ●     ekspr. pitati koga z beračem, izdajalcem zmerjati; ekspr. misliš, da te bomo s pečenimi piškami pitali hranili s samimi izbranimi jedmi
    ♦     agr. pitati prašiča za mast, meso zaradi pridobivanja masti, mesa; čeb. pitati čebele krmiti
    pítan -a -o: pitani kopuni, prašiči; prim. pitan
SSKJ
pítoven -vna -o prid. (ī) 
  1. 1. agr. ki je za pitanje: pitovna svinja; pitovno govedo / pitovna pasma
  2. 2. zastar. cepljen, gojen: pitovno drevo
SSKJ
prignáti -žênem dov., stil. priženó (á é) 
  1. 1. narediti, povzročiti, da pride navadno žival pod nadzorstvom na določeno mesto: prignati govedo v klavnico; prignati ovce zgodaj domov / ekspr.: prignali so zvezanega moža; v svojo družbo je prignal nekaj novincev pripeljal, privedel
    // nav. ekspr. narediti, povzročiti, da kdo kam pride sploh: hlad jih je prignal k ognju; lakota je prignala volka v vas / srce jo kmalu prižene nazaj k možu
  2. 2. nav. ekspr., navadno v zvezi z do narediti, povzročiti, da pride kdo v stanje, kot ga določa samostalnik: neozdravljiva bolezen jo je prignala do obupa / osamljenost in potrtost človeka lahko priženeta do samomora
    // narediti, da kaj doseže določeno stopnjo: prignati krizo do vrha / prignati zmogljivost naprave do skrajne meje / stvari je prignala tako daleč, da se je ves kolektiv uprl
    prignáti se ekspr.  hitro priti, pridrveti: po cesti se prižene gruča otrok; prignal se je na konju mimo njih / s pobočja se prižene močen veter
    prignán -a -o: s paše prignana živina; nravstvena izprijenost in laž sta v romanu prignani do skrajnosti
SSKJ
priráščati -am nedov. (á) z rastjo postajati večji
  1. a) po obsegu, količini: nekatere vrste drevja hitro priraščajo
  2. b) po teži: govedo te pasme počasi prirašča
    // povečevati se, pomnoževati se z novimi osebki: prebivalstvo še prirašča
    priráščati se z rastjo postajati povezan, združen s čim: mišica se prirašča na kost / bršljan se prirašča na steno
SSKJ
redíti1 -ím nedov., tudi rédi (ī í) 
  1. 1. načrtno se ukvarjati z živalmi, zlasti v gospodarske namene: rediti govedo, konje, prašiče; v hribovitih krajih redijo ovce; rediti piščance za zakol / redili so nekaj krav in konja; telička bodo redili in ne prodali
  2. 2. načrtno krmiti žival, da bi se zredila; pitati: mesec dni pred zakolom so prašiča začeli rediti
  3. 3. delati (bolj) debelo: breje živali ne smemo preveč rediti / kruh, sladkor redi
  4. 4. raba peša preživljati, vzdrževati: s temi dohodki lahko redi ženo in otroke; ekspr. dela naj, dovolj dolgo so ga drugi redili / ekspr. ta kmetija brez hudega dela redi družino
  5. 5. zastar. hraniti, krmiti: rediti rake z mesom; sebe sta slabo redila, a še slabše konja
    ●     star. pravijo, da vino redi kri ugodno vpliva na kri; ekspr. rediti gada na prsih, na srcu izkazovati dobrote človeku, ki je dobrotniku nehvaležen, sovražen; ekspr. nima drugega dela, kot da si redi trebušček veliko, z užitkom jé; ekspr. sedel je v zaporu in redil uši imel
    redíti se 
    1. 1. postajati (bolj) debel: zaradi dobre hrane in sedenja se redi; preveč, zelo se redi / nar. če bo deževalo, se bo krompir redil debelil
    2. 2. star. rasti, razvijati se: postrvi se najbolje redijo v čisti vodi; telička sta ostala živa in se dobro redila
      ●       ekspr. ne boš se redil od dela drugih bogatel
    rejèn -êna -o: v voz je bil vprežen par rejenih konj; majhen rejen moški; s koruzo rejeni prašiči
    ●     ekspr. nositi rejene nahrbtnike zelo polne; ekspr. imeti rejeno denarnico imeti veliko denarja
SSKJ
támar -ja m (á) 
  1. 1. nar. severozahodno ograjen prostor, v katerega se zapira živina; staja: zapreti, zganjati govedo v tamar; ovčji tamar
  2. 2. nar. koroško preprosta stavba za bivanje živali: številni tamarji na planini
SSKJ
téčen -čna -o prid., téčnejši (ẹ́ ẹ̄) 
  1. 1. ki s svojo hranljivostjo hitro poteši tek: zaradi napornega dela potrebuje tečno hrano; kruh s slanino je tečna malica
  2. 2. ki se jé s tekom: govedo je našlo tečno pašo, travo; korenčkov sok naredi hrano bolj tečno
  3. 3. ekspr. ki je zaradi določene lastnosti, pogostnosti komu odveč, nezaželen: podrobni opisi delajo pripoved tečno; tečno govorjenje / tečno delo
  4. 4. ekspr., v povedni rabi ki z neprimernim vedenjem, govorjenjem povzroča komu neprijetnosti, slabo voljo: če ga vprašam, kam gre, mi reče, da sem tečen; otrok je tečen, ker je lačen in zaspan / biti tečen s svojimi vprašanji
  5. 5. ekspr. ki si z vztrajnimi, nepopustljivimi prošnjami, zahtevami prizadeva za kaj: tečen nadzornik; prodajalec je tečni stranki zamenjal čevlje; bodi malo tečen, pa ti bodo ustregli; tečen kot podrepna muha, stenica, uš / komarji so tečni
    téčno prisl.: tečno govoriti, se vesti; sam.: izogibati se tečnih
SSKJ
vàmp vámpa m (ȁ á) 
  1. 1. zool. del želodca prežvekovalcev, v katerem se kopiči hrana: ko je vamp poln, začne govedo prežvekovati; vamp in kapica
  2. 2. mn. goveji želodec kot hrana: kupiti, izplakovati vampe / goveji vampi
    // jed iz majhnih kosov tega dela: jesti, kuhati vampe / vampi v omaki; vampi s krompirjem / pog. naročiti male, velike vampe malo, veliko porcijo te jedi
    ♦     gastr. tržaški vampi
  3. 3. trebuh prežvekovalcev: voda je segala govedu do vampa; suniti vola v vamp; napet, velik vamp / dlaka na vampu
    // ekspr. trebuh živali, zlasti velik, debel: vamp prašiča
    // nizko trebuh človeka, zlasti velik, debel: vamp mu visi čez hlače / imeti prazen vamp biti lačen; skrbijo samo za svoj vamp samo zase
  4. 4. nizko trebušast, požrešen človek: ta vamp bi vse pojedel / kot psovka vamp požrešni
  5. 5. ekspr. izbočeni, širši del posode, predmeta: vamp soda
    // notranjost česa, zlasti votlega: tovor v vampu ladje
SSKJ
debelíti -ím nedov. (ī í) delati (bolj) debelo: brejih krav ne smemo preveč debeliti / moka in sladkor debelita
    debelíti se postajati (bolj) debel: v mladosti je bil suh, pozneje se je začel debeliti; govedo se debeli / drevo se debeli / ekspr. bratov mošnjiček se hitro debeli brat hitro bogati
SSKJ
krvávec -vca m (ȃ) 
  1. 1. ekspr., redko rabelj, krvnik: biriči in krvavci
    // krvav, ranjen človek: vklenjeni krvavec
  2. 2. nar. koroško govedo, ki krvavo mokri: bil je priča, da je vol krvavec (Prežihov)
    ●     slabš. obtoženec na procesu proti delavskim voditeljem, ki so pozivali na nasilno spremembo družbenega sistema, v Celovcu leta 1884
    ♦     bot. šentjanževka; min. hematit
SSKJ
moškáten -tna -o prid. (ȃ) redko muškaten: moškatni vonj
♦ zool. moškatni bik ali moškatno govedo govedu podobna žival z dolgo dlako, ki živi v tundri, Ovibos moschatus; moškatna hobotnica hobotnica z eno vrsto priseskov na lovkah in vonjem po mošusu, Eledone moschata
SSKJ
pášnik -a m (ȃ) s travo porasel svet, namenjen za pašo: za vasjo je pašnik; ograditi pašnik z žico; na teh pašnikih se lahko preredi veliko živine; prostrani pašniki; plačilo za uporabo pašnika / dolinski, planinski pašnik; skupni, vaški pašnik; pašnik za govedo, ovce
♦ agr. čredinski pašnik z ograjenimi deli
SSKJ
sponášati -am nedov. (ȃ) raba peša očitati: sponaša mu hrano / sponašati komu malomarnost, nezvestobo
    sponášati se zastar.  uspevati: govedo se ne sponaša posebno dobro; nekatere vrste sadja se sponašajo tudi v teh krajih
SSKJ
tibetánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Tibetance ali Tibet: tibetanski pastir / tibetanski jezik
♦ zool. tibetanski vol dolgodlako divje ali udomačeno govedo, ki živi v Tibetu; jak
SSKJ
zagovéden -dna -o prid. (ẹ̄) slabš. neroden, surov: zagoveden človek; ne bodi tako zagoveden / zagovedno vedenje / kot psovka govedo zagovedno
    zagovédno prisl.: zagovedno se vesti
SSKJ
živád -i ž (ȃ) star. več živali, živali: živad se pase; koristna, škodljiva živad / gozdna, poljska živad / čez poletje je živad na planini živina; goveja živad govedo
// žival: splašiti v travi skrito živad
SSKJ
živínče -ta s (í) 
  1. 1. nav. ekspr. navadno večja domača žival, ki se redi, vzreja zaradi gospodarskih koristi, zlasti manjše govedo: živinče se pase; pomolsti, vpreči živinče; bolehno, preplašeno živinče; dela kot živinče, pa še ni dovolj zelo, hudo
    // vprežno živinče
    // ed., redko manjšalnica od živina: skrbi za konje in drugo živinče
  2. 2. ekspr. kdor opravlja zelo težka, naporna dela: otrok ni živinče / ali misliš, da sem tovorno živinče
  3. 3. slabš. kdor dela, kar se naroči, zahteva: neumno živinče mu seveda ni ugovarjalo
  4. 4. ekspr. nasilen, surov človek: to živinče jo bo uničilo / kot psovka pusti me, živinče
  5. 5. ekspr., navadno s prilastkom kdor ima pomembnejši družbeni položaj: na lov je prišlo nekaj imenitnejših živinčet
Število zadetkov: 65