Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
ledeníški -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na ledenik: ledeniške razpoke; ledeniško delovanje / obširen ledeniški svet
♦ alp. ledeniške dereze dereze s kratkimi konicami za hojo po ledu; geogr. ledeniški jezik spodnji del ledenika; ledeniški potok potok, ki teče izpod ledenika; ledeniška dolina dolina, ki jo je izoblikoval ledenik; ledeniško jezero jezero, nastalo na svetu, ki ga je pokrival ledenik
SSKJ
légati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑) 
  1. 1. nameščati se, spravljati se v vodoraven položaj: vojaki so legali in vstajali; legati v posteljo; poleti rad lega v senco
    // knjiž. hoditi spat: navajen je, da pozno lega / star. poleti so trudni legali spat
    // knjiž. zbolevati, obolevati: ljudje so še vedno legali in celo umirali
  2. 2. knjiž. imeti spolne odnose: pijan je legal k njej
  3. 3. s prislovnim določilom nameščati se, razprostirati se na površini: prah lega na travo ob cesti in jo duši
  4. 4. knjiž., s prislovnim določilom pojavljati se, nastopati na površini: na dolino so začele legati dolge sence / megla je legala na jezero
    // z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: mrak, noč lega (na pokrajino) / mir lega na zemljo; pren. čuden hlad mu lega v srce; težka mora lega na ljudi; na dušo mu legajo skrbi
  5. 5. knjiž., s prislovnim določilom postajati opazen, viden: na obraz ji lega rdečica
    ●     knjiž. sonce je legalo k počitku zahajalo; knjiž. spanec ji lega na oči postaja zaspana; brezoseb., knjiž. lega jim na pljuča, zato kašljajo duši jih; knjiž. dim težko lega na prsi ovira, otežuje dihanje
SSKJ
lído -a m (ȋ) knjiž., redko peščena obala, plaža: hoditi po lidu
♦ geogr. podolžna sipina, ki loči zaliv ali obrežno jezero od morja
SSKJ
líki vez. (ȋ) zastar., med členi v stavku kakor: jezero leži pred menoj liki na dlani
SSKJ
mélj -a m (ẹ̑) (zelo) drobna mivka: jezero se je napolnilo z vulkanskim pepelom in meljem
SSKJ
míčen -čna -o prid., míčnejši (í ī) knjiž. privlačen, ljubek: mičen obraz; dekleti sta bili prav mični; v tej svoji zadregi je bila zelo mična / mično jezero, mestece / njegovo pripovedovanje je nadvse mično zanimivo
    míčno prisl.: gosta je bilo res mično poslušati
SSKJ
mlakúža -e ž (ú) 
  1. 1. plitvejša kotanja s stoječo kalno vodo: pasti, zabresti v mlakužo / ekspr. to jezero je prava mlakuža je kalno; je majhno
    // ekspr. manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo; luža: mlakuže na cesti
  2. 2. voda v mlakuži, iz mlakuže: zajeti mlakužo
    // slabš. umazana, nečista voda sploh: te mlakuže ne bom pil
  3. 3. ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: valja se v mlakuži, a si tega ne prizna
SSKJ
modríti1 -ím nedov., modrèn (ī í) delati kaj modro: modriti zid; grozdje se že modri
    modríti se knjiž.  modro se odražati, kazati: pred njim se je modrila gora; v daljavi se modri jezero, morje
SSKJ
nadmôrski -a -o prid. (ó) geogr., v zvezi nadmorska višina višina kakega kraja nad morsko gladino: določati, meriti nadmorsko višino; kraji z isto nadmorsko višino / jezero leži v nadmorski višini nad dva tisoč metrov
SSKJ
napeljáti -péljem tudi -ám dov., napêlji napeljíte; napêljal (á ẹ̄, ȃ) 
  1. 1. z vlečenjem spraviti navadno kaj dolgega, podolgovatega na določeno mesto: napeljati nitko skozi zanke; žico je slabo napeljal / vrv je napeljal od drevesa do drevesa / napeljati nove vezalke v čevlje
    // načrtno namestiti žice, cevi, naprave za določeno delovanje, zlasti v stavbah: napeljati elektriko; centralno kurjavo in vodovod so že napeljali / napeljati luč na podstrešje
  2. 2. narediti, da kaj prehaja na določeno mesto: napeljati studenčnico v rezervoar; napeljati vodo na travnik, v jezero; pren. prizadevali so si, da bi napeljali debato v mirnejšo strugo
    // nav. ekspr., navadno v zvezi s pogovor usmeriti, obrniti: pogovor je kmalu napeljal na umetnost; namenoma je napeljal pogovor drugam; napeljati pogovor proč od politike / želel je napeljati pogovor z njim začeti se pogovarjati
  3. 3. nav. ekspr. navadno s prepričevanjem povzročiti pri kom psihično pripravljenost, da kaj stori: napeljali so ga, da se jim je pridružil; ni ga bilo težko napeljati k akciji; napeljati koga na umor / knjiž. to spoznanje jo je napeljalo na vrnitev pripeljalo, privedlo do vrnitve
  4. 4. navoziti: napeljati peska na cesto; na dvorišče so mu napeljali skladovnico drv
    ●     ekspr. napeljati vodo na svoj mlin reči, narediti v svojo korist; ekspr. vso stvar je kar dobro napeljal pripravil za uresničitev
    napelján -a -o: skozi zid napeljan kabel
    ●     ekspr. za pobeg so imeli vse dobro napeljano so imeli vse možnosti za uresničitev
SSKJ
naslánjati -am nedov. (ā) dajati, postavljati kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: naslanjati deske na steno / ne naslanjajte koles na zid / naslanjati obraz med dlani, na dlani, v dlani; naslanjati brado, komolce na mizo; pren. mesto naslanja svoj razvoj na staro prometno osnovo
    naslánjati se 
    1. 1. biti v poševnem, nagnjenem položaju, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: naslanjati se z rokami na mizo; naslanjati se na ograjo, steno / na enem koncu se ključnica naslanja na prsnico
    2. 2. nav. ekspr., s prislovnim določilom biti v prostorsko neposrednem stiku s čim: jezero se na severu naslanja na hribe; zadnja stran hiše se naslanja ob strmo pobočje / ti prostori se naslanjajo na vežo
      // biti, nahajati se na kakem področju, navadno na večji površini: mesto se naslanja na južno stran hriba
    3. 3. publ., s prislovnim določilom biti odvisen: njegove sedanje pesmi se naslanjajo na ljudskega duha; optimizem se naslanja na povečanje izvoza; gradnja tovarne se naslanja na velike potrebe trga / naslanjati se na zgodovinske vire
    4. 4. publ., navadno v zvezi z na imeti, dobivati pomoč, podporo: ta stranka se naslanja na delavce / naslanjati se na lastne sile
      ●       ekspr. drugi so delali, on pa se je samo na lopato naslanjal ni delal; je pogosto počival
      ♦       lingv. predlogi se naslanjajo na naglašene besede za seboj v govoru se povezujejo z njimi v naglasno enoto, celoto
    naslanjáje star.: naslanjaje se na brata, je prišepal do doma
    naslanjajóč -a -e: spal je, naslanjajoč glavo na mizo; naslanjajoč se na te dokaze, je zavrnil vse očitke
SSKJ
natêči -têčem dov., natêci natecíte; natékel natêkla (é) nekoliko oteči: gleženj, prst mu je natekel
    natêči se priti kam, pojaviti se kje v določeni količini: voda se je natekla v posodo; čez noč (se) je nateklo za dve vedri vode / ko so zajezili reko, se je nateklo globoko jezero / jarek se je natekel do vrha napolnil
    // ekspr.: v sklad se je nateklo premalo denarja; iz okoliških vasi se je nateklo mnogo ljudi
SSKJ
navrníti in navŕniti -em dov. (ī ŕ) knjiž. napeljati, usmeriti: navrniti vodo na travnik, v jezero / navrniti misli k iskanju resnice; navrniti življenje v novo smer / navrniti pogovor na študij
// usmeriti, obrniti: navrnil je konja v ogrado / navrniti živino iz detelje zavrniti
SSKJ
nèplôven -vna -o prid. (ȅ-ó ȅ-ō) ki ni ploven: jezero je bilo zaradi vetra skoraj neplovno / plovne in neplovne reke
SSKJ
nèskaljív -a -o prid. (ȅ-ī ȅ-í) nav. ekspr. ki se ne da skaliti: jezero je bilo skoraj neskaljivo / s svojim neskaljivim mirom jih je vedno znova presenečal
SSKJ
nikarágovski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Nikaragvo: nikaragovsko gospodarstvo / Nikaragovsko jezero
SSKJ
obdájati -am nedov. (ȃ) 
  1. 1. delati, da je, se pojavi kaj okrog česa: srednjeveška mesta so obdajali z močnimi obzidji; obdajati vrtove z ograjami / obdajati bregove z nasipi
    // biti, nahajati se okrog česa: jezero obdaja bukov gozd; leteči predmet je obdajal svetel kolobar; obdajala ga je množica poslušalcev / obdajal ga je gost dim; obraz ji obdajajo črni lasje
  2. 2. delati, da je, se pojavi kaj na (vsej) površini: obdajati pecivo z glazuro; obdajati stole s prevleko
    // biti, nahajati se na (vsej) površini: kapljico te snovi obdaja trdna mrenica; del rakovega telesa obdaja oklep / stene obdajajo tapete pokrivajo
  3. 3. nav. ekspr. biti, obstajati v okolju, kjer kdo biva, se zadržuje: vsak dan nas obdaja hrup in trušč; obdajal ga je gorski mir / bil je nezadovoljen z vsem, kar ga je obdajalo / obdaja ga razkošje razkošno živi
  4. 4. ekspr. delati, da je kdo deležen česa: otroka je obdajala z največjo ljubeznijo / obdajati koga s častmi / mladiče v gnezdu je obdajala njuna skrb
  5. 5. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: snežinke je obdajala veličastnost; obdaja jo žalost je žalostna
    obdajajóč -a -e: dolino obdajajoči vrhovi; občutil je toploto obdajajoče ga vode
SSKJ
oblikovít -a -o prid. (ȋ) 
  1. 1. ki ima določeno obliko: predmeti so barvni in oblikoviti
  2. 2. zastar. oblikovno bogat, slikovit: njegovo izražanje je oblikovito / oblikovito jezero
SSKJ
odéja -e ž (ẹ̑) 
  1. 1. tekstilni izdelek za odevanje, pokrivanje: kupiti dve odeji; zaviti se v debelo odejo; odevati, pokrivati se z eno odejo; raztrgana, tanka odeja / električna odeja z električnim gretjem; konjska odeja debelejši, manj kakovosten tekstilni izdelek za pokrivanje konj; prešita odeja polnjena z volno, bombažem in navzkriž prešita; (volnena) odeja debelejši tekstilni izdelek za odevanje, pokrivanje; prevleke za prešite odeje; pren., pesn. noč je razgrinjala temno odejo čez polje
    ●     ekspr. iti pod odejo spat; ekspr. tega ne bomo imeli, ker je odeja prekratka je premalo denarja za nakup
    // ed. več takih izdelkov, taki izdelki: nabaviti odejo in drugo posteljnino; zračenje odeje; imeti dovolj odeje
  2. 2. knjiž., s prilastkom plast, ki kaj pokriva: polje je ležalo globoko pod blatno odejo; ledena odeja pokriva jezero; snežna odeja / bela odeja sneg
    ♦     bot. rastlinska odeja vse rastline, ki rastejo na določenem področju; geol. krovna odeja skladi, ki ležijo na podlagi
SSKJ
odmékniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑) nar. zmehčati se, omehčati se: polenovko je zavila v mokro krpo, da odmekne / zaradi svoje lege jezero še ni odmeknilo se otajalo, odmrznilo
Število zadetkov: 130