Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
eksprésen -sna -o prid. (ẹ̑)
ki zelo hitro vozi: ekspresno dvigalo / ekspresni vlak brzovlak na dolgih progah z zelo redkimi postanki / ekspresna pomorska proga Benetke–Dubrovnik–Pirej
// ptt ki se dostavi takoj, ko prispe v naslovni kraj: ekspresna pošiljka; ekspresno pismo
♦ filat. ekspresna znamka znamka za frankiranje ekspresnih pošiljk; gastr. ekspresna kava kava, pripravljena z ekspresnim aparatom; gost. ekspresni aparat aparat za hitro pripravljanje toplih pijač s paro; ekspresni bar, bife bar, bife, kjer se streže stoječim gostom; gozd. ekspresni gozdovi gozdovi z umetno pospeševano rastjo; trg. ekspresni lonec ekonom lonec
    eksprésno prisl.:
    ekspresno dostaviti; poslati pismo ekspresno; sam.:, pog. eno ekspresno in dve turški ekspresno kavo
Pravopis
eksprésen -sna -o (ẹ̑) |zelo hiter|
eksprésni -a -o (ẹ̑) ~ vlak
eksprésna -e ž, rod. mn. -ih (ẹ̑) prakt.sp. ena ~ in dve turški ekspresna kava
eksprésnost -i ž, pojm. (ẹ̑)
Pravopis
ekspréso -a m, snov. (ẹ̑) neknj. pog. ekspresna kava
SSKJ²
espresso -a [espréso] m (ẹ̑)
pog. ekspresna kava: vonj espressa
// ekspresni aparat: točilna miza z velikim espressom
Celotno geslo ePravopis
Etiopija
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
Etiopije samostalnik ženskega spola
PRAVOPISNA OZNAKA: zemljepisno ime
polno ime Zvezna demokratična republika Etiopija
država v Afriki
IZGOVOR: [etijópija], rodilnik [etijópije]
BESEDOTVORJE: Etiopijec in Etiopec, Etiopijka in Etiopka, Etiopijčev in Etiopčev, Etiopijkin in Etiopkin, etiopijski in etiopski
Pravopis
fílterkáva -e tudi fílter káva ~ -e ž, snov. (íá)
Pravopis
fín -a -o; -êjši -a -e (ȋ; ȇ) ~ pesek; poud. ~a družina |ugledna, veljavna|; iron. ~e metode |grde|; knj. pog.: ~ zrak čist, svež; ~a kava okusna; ~a šala duhovita, domiselna; ~o pecivo boljše, izbrano; ~o sadje dobro, kvalitetno
fíni -a -o (ȋ) ~ omet; ~o brušenje
fínost -i ž, pojm. (í)
Celotno geslo Sprotni
frúštkati nedovršni glagol
    pogovorno zajtrkovati 
Celotno geslo Frazemi
hudíč Frazemi s sestavino hudíč:
báti se kóga/čésa kot hudíč kríža, báti se kóga/čésa kot hudíč žégnane vôde, bíti od hudíča, čŕn kot hudíč, gŕd kot hudíč, hudíč ni takó čŕn, kot, iméti hudíča v sêbi, íti [hudíču] v rìt, íti k hudíču, izogibati se kóga/čésa kot hudíč kríža, izpúliti hudíču rép, málanje hudíča na sténo, málati hudíča na sténo, ne báti se ne biríča ne hudíča, ne báti se ne bogá ne hudíča, ne báti se ne hudíča ne biríča, ne báti se ne hudíča ne smŕti, ne bíti már ne bogá ne hudiča kómu, ne bíti ne bogá ne hudíča za kóga, od hudíča, pójdi [hudíču, vrágu] v rìt, posláti kóga/kàj k hudíču, pošíljati kóga/kàj k hudíču, trísto hudíčev, zapisáti se hudíču, zgrábiti hudíča za róge
SSKJ²
instánt -- prid. (ȃ)
1. pripravljen, narejen brez dolgega kuhanja; instanten: instant kava, polenta; te jedi so instant
2. ki na hitro, na nezahteven način zadovolji kako potrebo: instant rešitev / za resničnostne šove se prijavljajo posamezniki, ki si želijo instant slavo
Pravopis
instánt.. tudi instánt prvi del podr. zlož. (ȃ) |brez (dolgega) kuhanja| instántkáva, instántpolénta tudi instánt káva, instánt polénta
SSKJ²
instánten -tna -o prid. (ȃ)
1. pripravljen, narejen brez dolgega kuhanja: instantni rezanci; instantna juha, kava, polenta; ta hrana je instantna
2. ki na hitro, na nezahteven način zadovolji kako potrebo: instantni nasveti; instantna duhovnost, kultura, zabava; instantna rešitev / instantna slava, zvezda; instantna uspešnica / program za instantno sporočanje
SSKJ²
iz predl., z rodilnikom
1. za izražanje premikanja iz notranjosti predmeta ali prostora navzven: skočiti iz grmovja; stopiti iz hiše; piti iz kozarca; prenos iz gledališča; ropot iz kuhinje / priti iz Kranja, Nemčije; priti iz Gorenjske z Gorenjskega / iz megle je rosilo; priti iz vode / z drugimi predlogi peljati se iz mesta na deželo, pod Gorjance, v vas / izgnati iz dežele; izpustiti iz rok; pren. rešiti se iz nevarnosti; buditi iz spanja
// za izražanje usmerjenosti, izstopanja: kamen štrli iz tal; pogled iz sobe
2. za izražanje
a) izhodišča, izvora: izhajati iz kmečkega rodu; sin iz drugega zakona / drobiž iz stotaka / streli iz puške / iz njenega govorjenja je dognal resnico
b) pripadnosti, okolja: kava iz Brazilije; žuželka iz družine murnov; publ. blago iz uvoza uvoženo blago / arija iz opere; odlomek iz Cankarja iz Cankarjevih del / publ., v naslovih iz listnice uredništva
3. za izražanje prehajanja, spreminjanja: iz teh celic so nastale krvničke; iz otroka zraste mož; kaj boš naredil iz tega? / navadno v zvezi z v: napredovati iz asistenta v docenta; iz kmetice se je spremenila v gospo; prevajati iz nemščine v slovenščino
4. s pomožnim glagolom za izražanje stanja zunaj česa: moštvo je precej iz forme / ta obleka je že iz mode ni več moderna; pog.: že teden dni ni bila iz hiše je ni zapustila; fant je že iz šole je končal šolanje / bolnik je že iz nevarnosti
5. za izražanje časovnega izhodišča: poznam ga iz šolskih let; spomini iz mladosti; utopija iz leta dva tisoč / kmeta pozna iz službovanja na deželi / iz mladega od mladega, od mladih let
6. za izražanje
a) iz katere snovi je kaj: izdelati kipec iz brona; izrezati iz lesa; zid iz rezanega kamna; rjuha iz domačega platna / trnek iz bucike / naloga iz geometrije; izpit iz matematike
b) iz katerih enot kaj sestoji: priprava je iz več delov; moštvo je sestavljeno iz igralcev treh klubov
7. za izražanje nagiba ali vzroka, zaradi katerega se kaj dogaja: storiti kaj iz nagajivosti, strahu, usmiljenja; oditi iz protesta; vprašati iz radovednosti / tat iz navade / odkloniti iz več vzrokov
// za izražanje odnosa do koga: briti norce iz njega / norčevati se iz njegove revščine
8. za izražanje načina, kako se kaj dogaja: prerokovati iz kart; pogled iz ptičje perspektive; ekspr.: iz dna duše hvaležen; iz srca rad / cev iz celega ki ni varjena
● ekspr. živi iz dneva v dan brez cilja, brezskrbno; bolnik je iz dneva v dan slabši vedno slabši; zastar. doma je iz Lahov iz Italije; iz rok dati prepustiti, izročiti; ekspr. otrok je ves iz sebe zmeden, prestrašen; zastar. priti iz vojakov od
SSKJ²
izdišáti -ím tudi zdišáti -ím dov. (á í)
knjiž. oddati, dati prijeten vonj: rože so izdišale opojen vonj
    izdišáti se tudi zdišáti se
    prenehati dišati: vijolice so se izdišale / kava se je izdišala, ker ni bila dobro zaprta
SSKJ²
ječménov -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na ječmen: ječmenov klas; ječmenova slama; ječmenovo zrno / ječmenov kruh; ječmenova moka / ječmenova kaša ješprenj; ječmenova kava kava iz praženega ječmena
Celotno geslo Kostelski
kafa ► ˈkafa -e ž
Celotno geslo Sprotni
kafetjêra, kafetiera samostalnik ženskega spola
    tridelna priprava za kuhanje ekspresne kave 
Jezikovna
Kako pisati izlastnoimenske pridevnike v stalnih besednih zvezah in nastale enobesedne izpeljanke: »Dopplerjev pojav« nasproti »dopler«

Zanima me, kako se v slovenščini pravilno piše beseda dopler (dopler ali Doppler)? Vprašanje se nanaša na izpeljanke pulzni dopler, tkivni dopler, barvni dopler (pri ultrazvočni priskavi). V angleščini je jasno, pišejo Doppler, gre za osebno ime izumitelja. V slovenščini je manj jasno, saj gre za ultrazvočno metodo, torej pulzna doplerska (ali dopplerska, Dopplerska) preiskava, doplerjev (Dopplerjev) učinek ipd.

Jezikovna
Kako prevesti »foodtruck«

Ali že imamo slovensko ustreznico za izraz »foodtruck«?

Jezikovna
Kako slovenimo izraz »coffee to go«?

Kako se v slovenščini pravilno zapiše prevod popularne coffe to go?

Število zadetkov: 130