Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika²

SSKJ²
komponírati -am nedov. in dov. (ȋ)
1. ustvarjati, pisati glasbeno delo, skladbo, skladati: to opero je komponiral znani glasbenik / skladatelj veliko komponira / komponira odlično glasbo
// ustvarjati, pisati, zlasti umetniško delo sploh: avtor je zgodbo dolgo komponiral
2. knjiž. sestavljati, zlagati: kipar te živalce često komponira v posamezne skupine / pisatelj je komponiral vse dialoge enako
    komponíran -a -o:
    prizor na sliki je dobro komponiran; za klavir komponirana skladba
SSKJ²
ném -a -o prid. (ẹ̑ ẹ́)
1. ki ni sposoben oblikovati besed, stavkov z govorilnimi organi: nem človek; je gluh in nem / ekspr. še nemi črv zna izraziti bolečino
// ekspr. ki molči, ne govori: nemi, a ne brezčutni gledalci; nem ga je poslušal; nema in bleda je hodila po hiši; spraševali so ga, a ostal je nem kot riba / nem se je bojeval z usodo; pren. nemi čas; nemi grobovi
// knjiž., ekspr. ki se ne oglaša: ptice v vejah so še neme / nemi gozdovi; reka se vije nema / nema tema / pesn. nemi molk popoln
2. ki ni izražen z besedami: razumel je nemi odgovor; odgovoriti na nemi pozdrav; opazovati nemo sporazumevanje
// ki ga ne spremlja govorjenje, besedilo: izraziti čustva z nemo igro; nemo srečanje / nemi film film brez dialogov, glasbe in šumov; junaki nemega filma
3. ekspr. ki se ne izraža glasno: v nemem obupu je vila roke; nema bolečina, groza, žalost
// neslišen, tih: nem smeh
● nema abeceda abeceda, pri kateri se črke oblikujejo s prsti; prstna abeceda; biti nema priča česa biti navzoč pri kakem dogajanju, ne da bi sodeloval
♦ adm. nemi znak stenografski znak, ki se ne izgovarja; ekon. nema zamenjava blaga pri prvotnih ljudstvih zamenjava, pri kateri ljudje ne pridejo v neposreden stik; geogr. nema karta karta brez napisov; glasb. nema klaviatura priprava za urjenje v igranju na klavir; jezikosl. nema črka črka, ki se ne izgovarja; lov. nemi pes pes, ki pri iskanju, gonjenju divjadi ne laja; num. nemi novec novec brez napisa; zool. nemi labod labod s črno izboklino na korenu oranžno rumenega kljuna, Cygnus olor
    némo prisl.:
    nemo je gledala za njim; nemo je opravljal vsak svoje delo; nemo uživati razgled
SSKJ²
plénkati -am nedov. (ẹ̑)
ekspr. dajati kratke, zveneče glasove: metal je železne palice na kup, da so plenkale / med kamenjem je plenkala voda
// kratko, zveneče udarjati: krogle plenkajo ob pločevino
● ekspr. plenkati na klavir igrati
SSKJ²
politírati -am nedov. in dov. (ȋ)
les. polirati s polituro: politirati les / politirati pohištvo
    politíran -a -o:
    črno politiran klavir
SSKJ²
prebírati -am nedov. (ī ȋ)
1. brati drugega za drugim: hodi po ulici in prebira napise; z zanimanjem prebira vsa novejša dela / sedi za mizo in prebira časopis bere / ekspr. prebirati obraze ljudi presojati
// večkrat brati, prebrati: prebirati klasike, Prešernove pesmi
2. večjo količino stvari iste vrste ločevati po kakovosti: prebirati jabolka za prodajo; prebirati pobrani krompir / prebirati na roko; prebirati po velikosti
// odstranjevati slabo zrnje, smeti od dobrega zrnja: pozimi sta prebirala fižol; prebirati stolčene orehe / ekspr. srednja šola strogo prebira učence izbira, odbira
3. s prsti dotikati se, prijemati drugega za drugim: v zadregi prebirati gumbe na obleki; prebirati otroku prstke na roki / ekspr.: prebirati piščal igrati (na) piščal; prebirati tipke na klavirju igrati (na) klavir; pren., ekspr. veter prebira lase, liste; ustnice mu prebira smehljaj
4. odločati se za kaj drugega, zlasti za drugo opravilo, delo: kaj bi prebiral, bolje je v rudniku kot na fronti; preveč prebira delo, službe / pogosto prebira ljubimce menjava
● star. prebirati jagode na rožnem vencu moliti rožni venec; ekspr. prebirati fantom kosti tepsti, pretepati jih; ekspr. prebirati stopnice stopati po njih
♦ gozd. prebirati gozd izkoriščati ga s prebiralno sečnjo
    prebirajóč -a -e:
    prebirajoč knjigo, je čakal na vlak
SSKJ²
prirédba -e ž (ẹ̑)
1. kar je vsebinsko, oblikovno narejeno ustrezno za kak namen: uporabljati priredbo starega učbenika; radijska priredba novele; priredba po francoskem originalu
♦ glasb. znana priredba instrumentalne skladbe za klavir
2. glagolnik od prirediti1: popevka se je uveljavila zaradi dobre priredbe; priredba knjige za tisk / življenjepis v priredbi znanega pisca
● zastar. dobro obiskana priredba prireditev
SSKJ²
samováti -újem nedov. (á ȗ)
star. samevati: vsak je samoval v svoji sobici / stari grad že dolgo samuje je prazen, pust, neobljuden / ob poti je samovala njena hiša; v kotu je samoval klavir
● zastar. takrat je še samoval bil neporočen, samski
    samováje :
    samovaje je slonela na oknu
    samujóč -a -e:
    samujoče drevo
SSKJ²
sonáta -e ž (ȃ)
glasb. instrumentalna skladba z več stavki, od katerih je vsaj eden v sonatni obliki: igrati sonato / klavirska, violinska sonata; sonata za klavir in flavto
SSKJ²
sonatína -e ž (ȋ)
glasb. krajša in tehnično lažja sonata: igrati sonatino / sonatina za klavir in violino
SSKJ²
spremljeválka -e [spremljevau̯ka] ž (ȃ)
ženska, ki koga ali kaj spremlja: pozdravil je prijatelja in njegovo spremljevalko / pel je, njegova spremljevalka pa je igrala na klavir / prva, druga spremljevalka drugouvrščena, tretjeuvrščena tekmovalka lepotnega tekmovanja
// kar koga ali kaj spremlja: bolečine so bile njegove redne spremljevalke
// ženska, ki se sproti seznanja s čim: bila je redna spremljevalka političnega dogajanja
SSKJ²
básbáriton -a m (ȃ-ȃ)
glasb. basovski glas z visoko lego: samospev za basbariton in klavir
SSKJ²
básklarinét -a m (ȃ-ẹ̑)
glasb. glasbilo, ki zveni oktavo nižje od klarineta: elegija za basklarinet in klavir
SSKJ²
brénkati -am nedov. (ẹ̑)
1. s trzljaji igrati na glasbilo s strunami: brenkati na harfo, kitaro
// slabš. igrati na klavir: kar naprej brenka po klavirju
2. ekspr. govoriti, praviti: vedno nam brenka o tem
● ekspr. zdaj brenka na drugačne strune govori, ravna drugače kot prej; ekspr. brenkati na čustvene strune skušati vplivati na čustva; govoriti čustveno
    brenkajóč -a -e:
    tiho brenkajoč na plunko
SSKJ²
cíklus -a in cíkel -kla m (ȋ; í)
1. vsebinsko povezana, zaključena skupina umetniških ali znanstvenih stvaritev: izvajali bodo ciklus skladb za klavir; posvetil ji je ciklus pesmi; prirediti ciklus predavanj o sodobnem slikarstvu; sonetni ciklus; ciklus slik iz slovenske zgodovine
2. zaključeno obdobje dogajanj, ki se redno ponavlja: ves industrijski ciklus od razcveta do propada / gospodarski ciklus ki obsega gospodarski razvoj in nazadovanje; razvojni ciklus amebe / menstruacijski ciklus vsak mesec ponavljajoče se spremembe maternične sluznice
♦ astron. sončni ciklus doba osemindvajsetih let, po kateri se ponovijo isti dnevi tedna na isti datum v mesecu
SSKJ²
četverorôčen in četveroróčen -čna -o prid. (ō; ọ̄)
ki se izvaja s štirimi rokami; štiriročen: četveroročno igranje na klavir
    četverorôčno in četveroróčno prisl.:
    igrati skladbo četveroročno
SSKJ²
divertiménto -a m (ẹ̑)
glasb. lahkotnejša večstavčna instrumentalna skladba: divertimento za klavir in orkester
SSKJ²
impromptu -ja [impromptí in empromptí] m (ȋ)
1. glasb. krajša instrumentalna skladba z značilnostmi improvizacije: bagatele in impromptuji za klavir
2. knjiž. domislek, domislica: občudovali so njegove impromptuje
SSKJ²
improvizíranje -a s (ȋ)
glagolnik od improvizirati: živahno improviziranje na klavir / pokazal je veliko sposobnost improviziranja
SSKJ²
klémpati1 -am nedov. (ẹ̑) ekspr.
1. slabo, nevešče
a) igrati (na klavir): klempa, da me bolijo ušesa / slabš. kar naprej klempa igra
b) tipkati: nehaj že klempati / slabš. naučil se je klempati tipkati
2. sestavljati, zbijati: iz desk nekaj klempa
SSKJ²
klepáti klépljem nedov., klêplji klepljíte; klêpal (á ẹ́)
1. z udarci kladiva tanjšati, ostriti rezilo: klepati koso, srp / kosec kleplje; pren., ekspr. kleplje nas usoda
// z udarci kladiva oblikovati, obdelovati pločevino: klepati žleb
2. ekspr., s širokim pomenskim obsegom tolči, udarjati: raje grem na cesto kamenje klepat; klepati po nakovalu / detel kleplje na deblu / čutil je, kako mu kleplje srce
// slabo, nevešče
a) igrati (na klavir): že spet kleplje / slabš. nehaj že klepati igrati
b) tipkati: kleplje v pisarni / slabš. sedeli smo za pisalnimi stroji in klepali kakor za stavo tipkali
3. ekspr. počasi, okorno stopati: ob palici je klepal po tlaku
4. ekspr. jesti (enolično, slabo): klepati fižol; v petek in svetek klepljejo krompir
● ekspr. smrt že kleplje koso zanj kmalu bo umrl; pog., slabš. spet kleplje verze sestavlja, piše; slabš. nekoliko kleplje ruščino govori, zna govoriti; ekspr. to so klepali o njem grdo govorili, ga opravljali
♦ lov. divji petelin kleplje poje začetni del svojega speva; obrt. klepati mlinski kamen z udarci kladiva mu dajati hrapavo površino
Število zadetkov: 64