Zadetki iskanja
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
gọ̑st, gen. gostȗ, gósta, m. 1) der Gast; danes imamo goste; v gostih biti, zugaste sein, v goste iti, zugaste gehen, Dol.-Cig.; = gostač, Jarn., Cig., Jan., Mik., Kor.-Zv., Notr.; — pl. tudi: gostję̑ (kakor ljudje), Mik. (V. Gr. III. 140.), Valj. (Rad 47., 47 sq.); nepozvani gostje, ogr.; dragi vi gostje, Danj. (Posv. p.); gospod je svoje gosti k njemu povabil, Dalm.; dobro vino položiti pred gosti, ogr.; — sem spadajo tudi reki: v gosteh biti, zugaste sein, Jan., Krelj; v gosti iti, als Gast irgendwohin kommen, besuchen gehen, ogr.-C.; Če se mu kaj do mene zdi, Naj pride k meni sam v gosti, Npes.-K.
Pleteršnik
gǫ́sti, gǫ́dem, vb. impf. 1) geigen; g. na gosli; Štirje jo godejo, Štirje pa trobijo, Npes.; (ein Musikstück) spielen: godci lepo godejo; mladi ljudje, katerim nebesa godejo, denen der Himmel voll Bassgeigen ist, Jurč.; — vedno eno g., immer bei einer Leier bleiben, immer dasselbe wiederholen; — kdor resnico gode, temu gosli zbijejo, Npreg.-Ljub.; — 2) murren, brummen: ves dan gode; nad kom g., auf jemanden schmälen, keifen, Cig.; — schnurren, mačka gode (= prede), Cig., Jan., C.
Pleteršnik
gŕniti,* gȓnem, vb. impf. 1) raffen, zusammenscharren, ogr., Št.-C.; g. zrnje, C.; — 2) scharenweise gehen, wallen: ljudstvo grne v mesto, C.; ko pridejo v veliko to mesto, grnejo ljudje skupaj, Cv.
Pleteršnik
grǫ̑b, grǫ́ba, adj. 1) massiv, groß: grobo hrastje, ogr.-C., Savinska dol.; groba klop, vzhŠt.; groba krava, Polj.; (pre)grobi hlebi, Pohl. (Km.); — grobo, viel: grobo ljudi, penez, vzhŠt.; krčmar grobo računi, Svet. (Rok.); — 2) großartig, stattlich: groba hiša, Lašče-Levst. (M.); groba deklina, Hal.-C.; kar zijal je, ker se mu je vse tako grobo zdelo, Levst. (Zb. sp.); — tüchtig: groba mojškra, Svet. (Rok.); — vornehm: grobi ljudje, Lašče-Levst. (M.); — sauber, hübsch: grob dečko, groba deklina, vzhŠt.-C., Mik.; grobja obleka, das prächtigere Gewand, Litija; — 3) derb, roh, ungeschlacht, Meg., Dict.-Mik., Cig., Jan.; groba beseda, plumpes, beleidigendes Wort, Cig.
Pleteršnik
hlastáti 1., -ȃm, vb. impf. 1) schnappen, haschen, nach etwas gierig greifen; po čem h., Cig., Jan., C., Lašče-Erj. (Torb.); po sapi hlastati, Vrtov. (Km. k.); — ljudje so hlastali le po čarovnih stvareh, Glas.; — gierig essen oder fressen, Mur., Cig., Jan., C., Met., Dol.; — 2) schnell arbeiten, hudeln, C., Z.; — tudi: hlástati.
Pleteršnik
Pleteršnik
izmišljeváti, -ȗjem, vb. impf. aussinnen, ersinnen, erdichten, erfinden; kaj si vse izmišljujejo ljudje!
Pleteršnik
iznésti, -nésem, vb. pf. 1) heraustragen, Mur., Cig., Jan.; na solnce i. kaj, Dol.; — 2) das Gerücht verbreiten: ljudje so iznesli, Z.; prim. raznesti; — 3) (germ.) betragen, ausmachen, Jan. (nav. znesti; prim. nem. "austragen" = betragen).
Pleteršnik
izprevrẹ́či, -vŕžem, vb. pf. umwerfen, umstürzen, Mur.; — verändern, Cig.; Laban je Jakobu desetkrat plačilo izprevrgel, Ravn.; barvo i., sich verfärben, Cig.; misli i., eines anderen Sinnes werden, umsatteln, Cig.; — i. se, umschlagen, sich ändern, Mur., Cig., Jan.; vreme se bo izprevrglo, Mur., Cig., Jan.; žalost se v veselje izprevrže, C.; — i. se, entarten, ausarten, Jan.; no, ljudje so se izprevrgrli, nemara da že ni več pravih pivcev, Jurč.
Pleteršnik
izstǫ́pati, -pam, vb. impf. ad izstopiti; heraustreten: ljudje so vstopali in izstopali, Erj. (Izb. sp.); — hervorragen, Cig. (T.); — austreten: zaporedoma iz društva izstopajo udje, nk.
Pleteršnik
iztrę́sti, -trę́sem, vb. pf. ausbeuteln, ausschütteln; i. kaj iz vreče; — otroci in stari ljudje kmalu jok iztresejo, Jan. (Slovn.); — i. jezo, seinen Zorn ausschütten, sich ausärgern, Cig.
Pleteršnik
Pleteršnik
jẹ̑šč, adj. esslustig, von starkem Appetit, gefräßig; pri nas so ljudje po zimi bolj ješči ko po leti, Vrtov. (Vin.); to so strašno ješči ljudje, vse so pojedli, jvzhŠt.; gerne fressend (vom Vieh): konj je ješč, Z.; ješča živina, Nov.; zdravi in ješči prasci, LjZv.
Pleteršnik
kák, I. pron. interr. wie beschaffen? was für ein? po kakem? auf welche Weise, Cig.; — v vzkliku: kaki ste to ljudje! jvzhŠt.; kak prizor! welch ein Anblick! Jan.; — II. pron. indef. irgend wie beschaffen, irgend ein; bojim se, da bi se kaka nesreča ne primerila; — kakih deset goldinarjev bo že treba plačati, etwa zehn Gulden wird es wohl kosten, jvzhŠt.; — kako uro še ostanem, eine Stunde etwa will ich noch bleiben; kaj to pomaga, če si kak goldinar (hie und da einen Gulden, einige Gulden) prihranim! Cig.; — III. pron. rel. = kakršen: na vzhodu; možje, kaki so Grimm i. dr., Zora.
Pleteršnik
kápati, kȃpam, -pljem, vb. impf. 1) in Tropfen herabfallen, tropfen; vina je bilo, da je vse kapalo od mize; — tinta kaplje, die Tinte kleckt, Cig.; — einzeln herabfallen, Mur.; listje kapa, Cig.; hruške so začele kapati, vzhŠt.; — ljudje so gledali, da so jim oči vun kapale, = debelo so gledali, Vod. (Izb. sp.); — einzeln kommen: ljudje kapljejo, Z., jvzhŠt.; — le po malem kaplje (denar), es gehen nur geringe Summen ein, jvzhŠt.; — 2) in einzelnen Tropfen fallen lassen, tropfen, Cig.; — redko, gosto kapati (krompir sadeč), pri Gorici-Erj. (Torb.); — nebo bo kapalo z roso, Dalm.
Pleteršnik
kmę̑tiški, adj. = kmetski, Bauern-, bäuerlich; k. stan, der Bauernstand, Mur.; kmetiško delo, Dict.; kmetiški ljudje, Slom., Levst. (Zb. sp.); kmetiški gospodarji, Pirc.
Pleteršnik
knjížən, -žna, adj. Bücher-, Cig., Jan., nk.; knjižno tiskalo, die Buchdruckerpresse, Cig. (T.); bücherlich, Cig., Jan.; — literarisch, Jan., Cig. (T.); knjižni jezik, die Büchersprache, die Schriftsprache, Jan., Cig. (T.), nk.; knjižna slovenščina, Cv.; knjižna kraja, literarischer Diebstahl, Cig. (T.); k. mož, homo literatus, Vrt.; knjižni ljudje, Literaten, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
krúšən, -šna, adj. 1) Brot-; krȗšni dar, die Brotspende, Cig.; krušno drevo, der Brotbaum, Cig., Jan.; krušna peč, der Backofen, Cig., Jan., Levst. (Pril.); — krušni oče, der Nährvater; krušna mati, die Ziehmutter; krušni roditelji, LjZv.; krušna pijanost, der Muthwille infolge des Wohlstandes, Z.; — 2) brotreich, Cig.; kadar je leto mušno, je tudi krušno, Erj. (Torb.); krušen kraj, krušni ljudje, Z.
Pleteršnik
ljudję̑, -dȋ, m. pl. die Menschen, die Leute; dobri ljudje, priprosti ljudje; veliko ljudi je bilo pri pogrebu; kaj poreko ljudje? was wird die Welt dazu sagen? med ljudmi biti (o denarju), im Umlauf sein, Cig., DZ.; — ljudje = posli, delavci, vzhŠt.-C.; Z gospodinjo 'no ljudmi sedem k mizi, Danj. (Posv. p.).
Pleteršnik
malovrẹ́dən, -dna, adj. von geringem Werte; malovredna reč; — von geringem moralischen Werte, schlecht, nichtsnutzig; nichtswürdig; malovredni ljudje; malovredno dejanje.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 10
- Naslednja »
Število zadetkov: 192
Dostopnost