Predlog
okrajšavapred Kristusovim rojstvom
Zadetki iskanja
Celotno geslo
ePravopis
Celotno geslo
ePravopis
cm2
Predlog
2 cm2 samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
kvadratni centimeter
IZGOVOR: [cə̀mə̀ na kvadrát, na drúgo], rodilnik [cə̀mə̀ na kvadrát, na drúgo] in [céèm na kvadrát, na drúgo], rodilnik [céèm na kvadrát, na drúgo]
ZVEZE: N/cm2
Jezikovna
Daljšanje osnove z -n pri samostalnikih moškega spola »parkelj«, »karželj«, »datelj« ...
Zanima me, zakaj nekaterim samostalnikom moškega spola, ki se končujejo na -j, pri sklanjanju podaljšujemo osnovo z -n, drugim pa ne, npr. parkelj (kot tvorba na koncu prstov živali) in parkelj (spremljevalec Miklavža). V SSKJ sta posebej zapisana pomena za oba leksema, in sicer z različnimi končnicami v rodilniku: parkelj (del živali) se sklanja brez podaljševanja osnove z -n, torej parkelj, parklja, medtem ko se parkelj (spremljevalec Miklavža) lahko sklanja tudi s podaljševanjem osnove z -n (parkelj, parklja ali parkelj, parkeljna). S podaljševanjem osnove z -n se lahko sklanjata tudi samostalnika nagelj in datelj, zato tudi odpade razlikovanje po kategorijo živosti/neživosti. Ali sta oba načina sklanjanja dovoljena v knjižnem zbornem jeziku, torej brez podaljševanja osnove z -n in s podaljševanjem osnove z -n?
Jezikovna
Daljšanje osnove z -n pri samostalnikih moškega spola »parkelj«, »karželj«, »datelj« ...
Zanima me, zakaj nekaterim samostalnikom moškega spola, ki se končujejo na -j, pri sklanjanju podaljšujemo osnovo z -n, drugim pa ne, npr. parkelj (kot tvorba na koncu prstov živali) in parkelj (spremljevalec Miklavža). V SSKJ sta posebej zapisana pomena za oba leksema, in sicer z različnimi končnicami v rodilniku: parkelj (del živali) se sklanja brez podaljševanja osnove z -n, torej parkelj, parklja, medtem ko se parkelj (spremljevalec Miklavža) lahko sklanja tudi s podaljševanjem osnove z -n (parkelj, parklja ali parkelj, parkeljna). S podaljševanjem osnove z -n se lahko sklanjata tudi samostalnika nagelj in datelj, zato tudi odpade razlikovanje po kategorijo živosti/neživosti. Ali sta oba načina sklanjanja dovoljena v knjižnem zbornem jeziku, torej brez podaljševanja osnove z -n in s podaljševanjem osnove z -n?
Celotno geslo
ePravopis
Pravo
Svetokriški
farao(n) -na m faraon: Faraon im. ed. je bil sashlishal, de ta Isvoleni folk s'Egypta je pobegnel ǀ Krajl Pharaon im. ed. je bil Iosepha zhes uſo Egijptarsko deshelo postavil ǀ je bil utonil Krajl Farao im. ed. s' cello ſvojo vojsko v' tem Kryvavim mory ǀ Nashe meſsu je tuisti Faharon im. ed., kateri ne perpustj de bi my s'tiga reuniga Egypta te semle ǀ s' mladiga je bil ſrejen v' Duori Krajla Faraona rod. ed. ǀ od tiga tordouratniga Pharaona rod. ed. ǀ je bil poſtavil Mojſſesa pruti Faraonu daj. ed. ǀ Bug sapovej Mojseſsu de ima pojti k'Faraonu daj. ed. ǀ ſe morio perglihat timu tardouratnimu Foraonu daj. ed. ǀ enkrat Pharaonu daj. ed. ſe je ſainalu ǀ Ti bosh Phareonu daj. ed. govuril ǀ shabe ſo bile vus Egypt, inu Faraona tož. ed. premagale ǀ Bug tudi v'vſijh vishah Pharaona tož. ed. shtrajfa ǀ Ceſſar Aurelianus je bil povabil v' goſtie Farona tož. ed. Elaniusa ǀ mirakel je bil ta Kateriga pred Faraonam or. ed. je bil sturil ← lat. pharaō, -nis ← gr. φαραώ ← hebr. parcò ← egip. per-aa ‛faraon’, dobesedno ‛velika hiša’
Svetokriški
Kato(n) -na m osebno lastno ime Katon: kadar v Rimi Cato im. ed. je regeral ǀ ta Modri Cato im. ed. je bil leta lepi Svit vſem dal ǀ Pravizhen kakor Cato im. ed. Uticenſis ǀ Caton im. ed. pak nej perpuſtil, rekozh ǀ Si ti morebiti shlahtnishi kakor je bil Caton im. ed. ǀ hudoben zhlovek je bil dal eno shlafernzo Rimskimu Purgarmaſtru Catonu daj. ed. ǀ Catona tož. ed. tiga Modriga je tudi edn uprashal 1. Márk Pórcij Káton, lat. Marcus Porcius Cato (234–149 pr. Kr.), rimski konzul in cenzor 2. Márk Pórcij Káton Utičán, lat. Marcus Porcius Cato Uticensis (95–46 pr. Kr.), pravnuk prejšnjega
Svetokriški
Milo(n) m osebno lastno ime Milon: Sim bral de Milon im. ed. Crotoniata je bil velik kokor en Ris (V, 262) ǀ Milon im. ed. Cretenſis do 500 funtou meſſa per koſſili je ſnedil (IV, 292) ǀ mozhni kakor Milo im. ed., kateri s' peſtio tiga ner vekshi vola je okuli vergal (IV, 163) Mílon iz Krótona, gr. Μίλων (2. polovica 6. stol. pr. Kr.), slaven atlet
Celotno geslo
ePravopis
mm2
Predlog
2 mm2 samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
kvadratni milimeter
IZGOVOR: [mə̀mə̀ na kvadrát, na drúgo], rodilnik [mə̀mə̀ na kvadrát, na drúgo] in [èmèm na kvadrát, na drúgo], rodilnik [èmèm na kvadrát, na drúgo]
ZVEZE: N/mm2
Farmacija
Celotno geslo
ePravopis
m2
Predlog
2 m2 samostalnik moškega spolaPRAVOPISNA OZNAKA: simbol
kvadratni meter
IZGOVOR: [mə̀ na kvadrát, na drúgo], rodilnik [mə̀ na kvadrát, na drúgo] in [èm na kvadrát, na drúgo], rodilnik [èm na kvadrát, na drúgo]
ZVEZE: cd/m2, EUR/m2, kg/m2, N/m2
Celotno geslo
ePravopis
Pravopis
Pravopis
Pravopis
..n -a -o prip. obr. deležnika
1. 'trpnost' brán, hotèn, poslán, predán, predélan, razkričán, zapelján; zavrtèn, zaželèn
2. 'stanje' délan, kúhan, omíkan, postán, vdán
3. 'snov' konópeljn
1. 'trpnost' brán, hotèn, poslán, predán, predélan, razkričán, zapelján; zavrtèn, zaželèn
2. 'stanje' délan, kúhan, omíkan, postán, vdán
3. 'snov' konópeljn
Vorenc
Farmacija
Pravopis
..(n)àt -(n)áta -o prip. obr. (ȁ á á; ȁ ȃ á)
1. 'snovnost' lesnàt, mesnàt
2. 'velika mera' mesnàt, bedrnàt, vodnàt; prim. ..àt
1. 'snovnost' lesnàt, mesnàt
2. 'velika mera' mesnàt, bedrnàt, vodnàt; prim. ..àt
Pravopis
..(n)at -a -o prip. obr.
1. 'snovnost' dušíčnat, móčnat, papírnat, slámnat, smólnat
2. 'povezanost s tem, kar imenuje samostalniška podstava' bréžnat, gózdnat, pečévnat
3. 'velika mera' gramóznat, pródnat
4. 'podobnost' bísernat, cévnat, fósfornat, predívnat; prim. ..at
1. 'snovnost' dušíčnat, móčnat, papírnat, slámnat, smólnat
2. 'povezanost s tem, kar imenuje samostalniška podstava' bréžnat, gózdnat, pečévnat
3. 'velika mera' gramóznat, pródnat
4. 'podobnost' bísernat, cévnat, fósfornat, predívnat; prim. ..at
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 78
Dostopnost