Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
núditi -im, in nudíti in núditi -im nedov. (ū ȗ; ī ú) 
  1. 1. delati, da lahko kdo kaj dobi, kupi, najame: nuditi hrano in prenočišče; knjižnica nudi bralcem domačo in tujo literaturo; v trgovini nudijo raznovrstno blago / nuditi celodnevno oskrbo / nuditi blago na kredit; publ. po petnajstem septembru nudimo storitve, usluge po znižanih cenah / nuditi veliko izbiro blaga imeti
  2. 2. publ. ustvarjati kaj kot rezultat svoje sposobnosti, dejavnosti; dajati: plantažni nasad nudi sto vagonov jabolk / stanovanje nudi dovolj udobja; prazna hiša jim je nudila zavetje
    // povzročati, da kdo kaj dobi, ima: dogodek nam nudi priložnost, da popravimo zamujeno; ne nudite jim povoda za prepir; nuditi komu zgled poguma / delo mi nudi srečo in zadovoljstvo; poslušanje glasbe mi nudi velik užitek / šola nudi izobrazbo izobražuje
    // z oslabljenim pomenom: okno, terasa nudi lep razgled; lep primer za to nudi sosednja občina; z gradu se nudi lep pogled na mesto
    // imeti, vsebovati: dokumenti nudijo zanimive informacije / problem nudi dovolj gradiva za obravnavo
  3. 3. publ., z oslabljenim pomenom, z glagolskim samostalnikom izraža dejanje, kot ga določa samostalnik: nuditi ljudem razvedrilo; za ogrevano sobo nudim inštrukcije sem pripravljen inštruirati; nasprotnik je nudil močen odpor se je zelo upiral; nuditi pomoč pomagati
  4. 4. zastar. siliti, spodbujati: položaj nas nudi, da to storimo
    ●     publ. čeprav so mu nudili nagrado, dela ni sprejel ponujali, obljubljali; publ. nuditi komu roko biti pripravljen, želeti komu pomagati; želeti se s kom poročiti
    núditi se, in nudíti se in núditi se publ., navadno z dajalnikom  ponujati se, kazati se: nudi se nam dober izhod; nudi se ugodna rešitev / vojakom se je povsod nudila enaka slika: požgane hiše, mrtvi ljudje / nudi se nam prilika prebiti dopust na morju
    ●     zastar. pred beznicami so se nudile prostitutke so se nastavljale, ponujale
SSKJ
obdáti -dám dov., 2. mn. obdáste in obdáte; obdál (á) 
  1. 1. narediti, da je kaj okrog česa: mesto so obdali z obzidjem; obdati nasad z ograjo; palače so obdali z lepimi vrtovi / obdati rečni breg z nasipom
    // postaviti se, pojaviti se okrog koga: po govoru so ga obdali novinarji in ga spraševali / obdala ga je taka megla, da ni ničesar več razločil
  2. 2. narediti, da je kaj na (vsej) površini: obdati pecivo z glazuro; obdati stene z opažem obložiti; obdati se z apnenčasto lupino, oklepom / star. oblaki so obdali nebo pokrili, zakrili
  3. 3. nav. ekspr. narediti, da je, se nahaja kdo v okolju, kjer kdo biva, se zadržuje: odkar ima tako pomemben položaj, so ga obdali z vohuni; obdal se je s samimi sposobnimi ljudmi / obdali so ga z razkošjem
  4. 4. ekspr. narediti, da je kdo deležen česa: otroke je obdala z ljubeznijo / obdal ga je z vsemi častmi / zastar. obdala ga je s srečo osrečila ga je
  5. 5. knjiž. izraža nastop stanja, kot ga določa samostalnik: takrat ga je obdala bolečina
    ●     knjiž. obdati se z molkom ne govoriti več o svojih zadevah; ne dati vesti o sebi; knjiž. obdati se s potrpljenjem biti potrpežljiv
    obdán -a -o: z obzidjem obdano mesto
SSKJ
okúžiti -im dov. (ú ȗ) 
  1. 1. vnesti, prenesti bolezenske mikrobe v organizem: izolirati obolele, da ne bi okužili zdravih; okužiti poskusne živali; umetno okužiti; paziti, da se rana ne okuži / pri delu z bolniki se je okužil; pren., ekspr. s takim mišljenjem je okužil tudi druge; okužiti se z navdušenjem
  2. 2. prenesti povzročitelja bolezni na rastlino, del rastline: okužiti nasad, seme; okužiti s trosi, mikrobi
    // prenesti povzročitelja bolezni v kaj, na kaj: bolnik je okužil pribor; okužiti vodo / okužiti z radioaktivnimi snovmi; okužiti hrano s kemičnimi sredstvi
    ●     ekspr. svet ga še ni okužil pokvaril
    okúžen -a -o: biti okužen z domišljavostjo; okužene osebe, rastline, živali
SSKJ
ráfija -e ž (á) 
  1. 1. bot. palma, iz listov katere se pridobivajo vlakna ličja, Raphia vinifera: nasad rafij
  2. 2. taka vlakna, ki se uporabljajo za vezanje, pletenje: kupiti kilogram rafije; privezati z rafijo; pisana rafija; copate iz rafije
    // izdelek iz takih vlaken, navadno v obliki preproge: obložiti steno z rafijo
SSKJ
trívŕsten -tna -o prid. (ȋ-ȓ) 
  1. 1. ki je treh različnih vrst: trivrsten nasad
  2. 2. postavljen v treh vrstah: trivrstni sprevod
SSKJ
hméljev -a -o prid. (ẹ̄) nanašajoč se na hmelj: hmeljevi listi, poganjki / hmeljeve trte / hmeljev nasad
SSKJ
jáblanov -a -o prid. (ā) nanašajoč se na jablano: jablanov cvet, les; jablanove veje / jablanov nasad
♦ agr. jablanov škrlup; jablanova plesen; zool. jablanov cvetožer cvetožer, ki uničuje cvetje jablan, Anthonomus pomorum
SSKJ
jagodnják -a m (á) 
  1. 1. nasad jagod: urediti si jagodnjak
  2. 2. bot. nizka rastlina s trojnatimi listi in belimi cveti, Fragaria
SSKJ
léskov -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na lesko: leskov les; leskove veje / odrezati leskovo palico, šibo / leskov nasad / leskove mačice
● ekspr. namazati otroka z leskovo mastjo, leskovim oljem natepsti z leskovo palico, šibo; natepsti sploh
SSKJ
limóna -e ž (ọ̑) južno drevo s svetlo rumenimi užitnimi sadovi ali njegov sad: kisle, sočne limone; sok limone; zavrgel jo je kot izžeto limono / čaj z limono z limoninim sokom
// nasad limon limonovcev
SSKJ
malinják -a m (á) 
  1. 1. agr. nasad malin: delati v malinjaku
  2. 2. bot. grmičasta rastlina z užitnimi, navadno rdečimi jagodami, ki raste na posekah in v gozdovih, Rubus idaeus: cvet, plod malinjaka
SSKJ
malínov -a -o prid. (í) nanašajoč se na maline: malinov sok; malinova marmelada / malinov nasad / malinov okus
    malínovo prisl.: malinovo rdeč
SSKJ
nasájati -am nedov. (á) 
  1. 1. spravljati, pritrjevati orodje na ročaj: nasajati sekiro, vile
    // nameščati vrata, okno na tečaje: nasajati vrata / pomagal mu je dvigniti voz in nasajati kolo
  2. 2. postavljati sadike v zemljo, kjer bodo rastle: nasajati sadno drevje, vinsko trto / nasajali so nove vinograde
  3. 3. ekspr. nabadati, natikati: nasajati meso na vilice
    // dajati, nameščati: mati je nasajala otroku kapo na glavo
    ●     ekspr. žena mu je nasajala roge imela je spolne odnose z drugimi moškimi
  4. 4. agr. dajati valiti: nasajati jajca kokošim / nasajati kokoš na gnezdo
  5. 5. etn. zlagati snope v nasad: snope so nasajali po vsem podu
SSKJ
obžéti -žánjem dov., nam. obžét in obžèt (ẹ́ á) požeti okrog česa: obžeti sadike / obželi so ves nasad
SSKJ
odcvetéti -ím dov. (ẹ́ í) prenehati cveteti: češnja je odcvetela; vrtnice kmalu odcvetijo; pren., ekspr. konec je njene privlačnosti, odcvetela je
// ekspr. prenehati obstajati v veliki meri: ljubezen med njima je odcvetela / mladost je odcvetela minila
    odcvetèl in odcvetél -éla -o: odcveteli lan; odcvetela mladost
    odcvetèn -êna -o: odcveteni nasad; prim. odcvesti
SSKJ
olíva -e ž (ȋ) sad oljke: obirati, stiskati olive
// knjiž. južno drevo ali njegovi jajčasti, koščičasti sadovi, iz katerih se pridobiva olje; oljka: gojiti olive; nasad oliv
♦ obrt. okenska kljuka z dvema krakoma, ki pomika palico za odpiranje, zapiranje
SSKJ
oránža -e ž (ȃ) pomaranča: jesti, lupiti oranžo / nasad cvetočih oranž
SSKJ
pomaránča -e ž (ȃ) južno drevo ali grm z oranžnimi užitnimi sadovi ali njegov sad: jesti, lupiti pomaranče / nasad pomaranč / grenka pomaranča grenkega okusa za marmelado, sadni sok; jafa pomaranča jajčaste oblike z debelo lupino, rastoča na Bližnjem vzhodu
♦ etn. sekati pomaranče metati v pomaranče kovance z namenom, da se zapičijo vanje
SSKJ
razporedíti -ím dov., razporédil (ī í) 
  1. 1. narediti, da pride kaj na več mest v določenem redu: razporediti predmete po omari; na novo razporediti pohištvo v stanovanju / režiser je razporedil igralce v prostoru; razporediti vojaške enote, straže; vojaki so se razporedili ob obeh straneh ceste
  2. 2. narediti, da je kaj v določenem zaporedju: razporediti članke v knjigi / razporediti tekmovanja
  3. 3. določiti skupine glede na enake ali podobne lastnosti: razporediti tekmovalce / razporediti učence v skupine / ekspr. hitro zna razporediti ljudi v predalčke
  4. 4. določiti delavcu dela in naloge glede na njegovo izobrazbo ali z delom pridobljene sposobnosti: razporedili so ga na mesto gradbenega tehnika
    ♦     ekon. razporediti finančna sredstva razdeliti jih glede na namen uporabe
    razporejèn -êna -o: smotrno razporejen nasad rastlin; otroci so razporejeni po starosti; vasi so razporejene ob cesti; kronološko razporejeno gradivo
    ♦     bot. list z mrežasto razporejenimi žilami
SSKJ
slívov -a -o prid. (í) nanašajoč se na slivo: slivova koščica / slivov kompot; slivova marmelada / slivov nasad; slivova drevesa
Število zadetkov: 85