Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Vezljivostni G

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
píhati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov
1.
navadno v 3. osebi kaj gibati se, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi
Veter je /zelo agresivno/ pihal.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z ustnim iztis kom zraka premikati kaj iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v koga/kaj / kam / po kom/čem / pod/nad/pred kom/čim / kod / od/do kod
(Otroku) je pihala krvaveči prstek.
3.
kaj ena kom erno oddajati kaj / koliko česa
Kalorifer piha topel zrak.
4.
čustvenostno kdo/kaj izražati strah, ogroženost, jezo
Mačka je začela /jezno/ pihati (proti obiskovalcu).
5.
čustvenostno kdo/kaj igrati
Godci so začeli /poskočno/ pihati in piskati.
6.
iz obrtništva kdo/kaj oblikovati kaj ‘steklo’
Že več let piha steklo v bližnji steklarni.
Celotno geslo Vezljivostni G
planíti in plániti -em dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj nenadoma, zelo hitro premakniti se iz/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / od kod / kam
/V ihti/ je planila mednje.
2.
v zvezi planiti v jok, smeh, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj nenadoma začeti kaj 'jokati, smejati se'
Planila je v jok, ko jih je zagledala.
3.
čustvenostno kdo/kaj nenadoma napasti koga/kaj , pasti po kom/čem
Nekateri so planili samo nanj, drugi pa še po drugih.
Celotno geslo Vezljivostni G
pokríti -kríjem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj zavarovati koga/kaj
(S šalom) se je pokril /čez glavo/.
2.
kdo/kaj narediti koga/kaj nevidn-ega/-o
Čelo so (mu) pokrili gosti lasje.
3.
v oslabljenem pomenu kaj vplivati na koga/kaj
Zadrega (ji) je pokrila obraz.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj zagotoviti koga/kaj s kom/čim
S tem se (jim) bodo pokrili stroški za natečaj.
Celotno geslo Vezljivostni G
poškodováti -újem tudi poškódovati -ujem dovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj slabo narediti kaj
Poškodoval si je obraz (z jedko tekočino).
2.
kdo/kaj narediti kaj slabše, neuporabno
Potres je poškodoval veliko hiš.
3.
iz anatomije kdo/kaj slabo narediti kaj
Poškodovati si meniskus.
Celotno geslo Vezljivostni G
prevléči -vléčem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj po površini obdelati koga/kaj s čim
Posode so si /z vso natančnostjo/ prevlekli s tanko plastjo emajla.
2.
v oslabljenem pomenu kaj obdati koga/kaj
Oblaki so prevlekli pretežni del neba.
3.
kdo/kaj premestiti koga/kaj na/v/čez/skozi kaj / kam
Plet si je /čez hrbet/ prevlekla na ramena.
Celotno geslo Vezljivostni G
pridobíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s prizadevanjem začeti imeti kaj / koliko česa
/Hitro/ je pridobil dovolj premoženja.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s prizadevanjem dobiti koga / koliko česa
Pridobiti jih je hotel /z obljubami/.
3.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s prizadevanjem dobiti komu/čemu koga/kaj / koliko česa
Slovenščini je /s pisanjem/ pridobil velik ugled.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s prizadevanjem dobiti koga/kaj / koliko česa za koga/kaj
/S težavo/Težko/ je pridobil ljudi za sodelovanje.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj napraviti kaj , da pride iz/od česa / v/na kaj
Pridobili so ga iz ječe.
5.1.
kdo/kaj napraviti kaj , da pride kot rezultat iz/od česa / v čem
Pri sleparski delitvi pridobijo pet.
6.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti imeti kaj 'stanje/lastnost/pojav'
Pridobil je ugled.
7.
kdo/kaj postati kakšen
Pridobil je hitrost.
8.
iz fizike, v posplošenem pomenu kdo/kaj s prizadevanjem začeti imeti kaj
Pridobijo določeno frakcijo oz. sestavino /z destilacijo/.
Celotno geslo Vezljivostni G
prilépiti -im dovršni glagol, glagol ravnanja, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj z lepljenjem narediti kaj k/h komu/čemu na/v kaj / pri/ob kom/čem / kam / kod
Kar (z jezikom) je prilepila znamke na kuverte.
2.
čustvenostno, v pomožniški vlogi kdo/kaj dati kaj komu/čemu / na koga/kaj / kam
/Po licu/ mu je prilepil krepko klofuto.
Celotno geslo Vezljivostni G
príti prídem dovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
kdo/kaj premakniti se s korakanjem do/mimo koga/česa / proti komu/čemu / v/na/za/skozi/čez koga/kaj / kam / kod
Ko je prišel do mostu, je počil strel.
2.
kdo/kaj z določenim namenom premakniti se iz/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad kaj / od kod / kam
Iz hiše je prišla gospodinja.
3.
kdo/kaj pri-/prestopiti k/h komu/čemu v kaj / ed koga/kaj
Več novih pevcev je prišlo k zboru.
4.
kaj pojaviti se do koga/česa / na/v kaj / kam
Do nje so prišle neresnične govorice.
4.1.
kdo/kaj pojaviti se do koga/česa / na/v kaj / kam
Pri deklamiranju je prišla do zadnje kitice.
5.
navadno v 3. osebi kaj izražati začetek nastopitve
(Na obraz) ji je prišel čuden izraz.
5.1.
izražati začetek nastopitve od—do/iz koga/česa / v/na koga/kaj / po/pri/v/na/ob kom/čem / pod/nad/pred/med/za kom/čim / kam / kod / kdaj / do kdaj
Prišlo je do odpoklica čet.
5.2.
izražati začetek okoliščin
Včasih /ravno tako/ pride.
6.
kaj umestiti se k/h komu/čemu čez/skozi/v/na/za koga/kaj / po/pri/v/na/ob kom/čem / pod/nad/pred/med/za kom/čim / kam / kod / kdaj
Stol pride k mizi.
7.
knjižno pogovorno kdo/kaj stati/veljati koliko / koliko česa
Obrtniki (ga) pridejo tri mesečne plače.
8.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj je stanjskem, lastnostnem razmerju do/iz koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/za koga/kaj / kam
Zahteva ni prišla do izraza.
8.1.
nekaj izražati komu/čemu stanje
Prišlo mi je slabo.
9.
iz religije kdo/kaj pri-/prestopiti v kaj / kam
Prišla je v nebesa.
10.
iz športa kdo/kaj pri-/prestopiti v kaj / kam
Moštvo je prišlo v finale.
Celotno geslo Vezljivostni G
snežíti -ím nedovršni glagol, netvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol, brezosebno
1.
padati iz oblakov v obliki snežink
/Neprenehoma/ sneži.
2.
čustvenostno, preneseno kaj v veliki količini mirno padati kot sneg
Cvetni lističi snežijo (z drevesa).
Celotno geslo Vezljivostni G
sprostíti -ím dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti/povzročiti kaj
Paznik je (jetniku) sprostil roke (iz lisic, vklenjenih na hrbtu).
2.
kdo/kaj prosto pokazati kaj
/S hojo/ so sprostili sebe in psa.
3.
kdo/kaj prosto izraziti kaj
/Ob pogovoru/ so sprostili čustva.
4.
kdo/kaj narediti kaj prosto
Eksplozija sprosti veliko toplotne energije.
Celotno geslo Vezljivostni G
stísniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo tesno obdati koga/kaj
Stroj ga je stisnil (za roko) /do krvi/.
2.
kdo spraviti koga/kaj tesno k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
Stisnila je svoj obraz k njenemu.
3.
kdo spraviti koga/kaj čim bolj skupaj
Stole in nato še ljudi je /po premisleku/ stisnil /samo v tri vrste/.
4.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti koga/kaj manjš-ega/-e, neuporabn-ega/-o
Kolo (mu) je /grdo/ stisnilo nogo.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj odstraniti koga/kaj od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
/Ročno/ je stisnil sok iz limon.
6.
v posplošenem pomenu kdo spraviti koga/kaj v manjši obseg, prostor
Papir je /z jezo/ stisnila /v kepo/.
7.
čustvenostno kdo spraviti koga/kaj okoli/do koga/česa / k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
V roko (mu) je stisnil nož.
8.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo, težavo dobiti, reči kaj od/iz/z/s koga/česa / komu/čemu
Iz/Od njega so /s težavo/ stisnili priznanje in obljubo.
9.
v oslabljenem pomenu kaj načeti koga/kaj
/Pri največjem delu/ ga je stisnila huda bolezen.
10.
čustvenostno kaj prizadeti koga/kaj
Krč ga je stisnil (v nogo).
Celotno geslo Vezljivostni G
temníti se -ím se nedovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
v posplošenem pomenu kdo/kaj postopno postajati bolj temen -mno
Nebo se /hitro in nenadno/ temni.
Celotno geslo Vezljivostni G
ubraníti pred in ubrániti pred -im pred dovršni glagol, glagol ravnanja
kdo/kaj ubraniti koga/kaj pred kom/čim
/S posebno zaščito/ je ubranil obraz pred čebelami, /s preventivnimi ukrepi/ so ubranili rastline pred boleznimi in izumrtjem.
Celotno geslo Vezljivostni G
udáriti -im dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj sunkovito zadeti koga/kaj
Udaril ga je po glavi.
2.
knjižno pogovorno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo dati kaj ob/v/na koga/kaj / kam
Na dokumente je udaril pečat (s še starim pečatnikom).
3.
kaj naznaniti kaj / koliko
Ura udari /vsake pol ure/.
4.
kdo/kaj premi kaj oč se zadeti ob/v/na koga/kaj / kam
Pri vstopu je udaril ob podboj.
5.
v posplošenem pomenu kdo/kaj narediti sunkovit gib s kom/čim
/Presenečeno/ je udarila z dlanmi.
6.
v zvezi s strela kdo/kaj zaradi visoke napetosti ob razelektritvi zadeti
Strela je udarila (vanj) in bil je takoj mrtev.
7.
čustvenostno kdo/kaj hitro, silovito vojaško usmeriti se
(Po četah) je naprej udarila.
8.
čustvenostno kaj nenadoma silovito iti iz/z/s česa v/na/skozi koga/kaj od kod / kam
Sredi travnika je udarila na dan voda.
9.
čustvenostno kaj prizadeti koga/kaj
/S svojim dejanjem/ je udaril vso družino.
10.
v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' prizadeti koga/kaj
Slepota ga je udarila.
11.
navadno z dajalnikom, v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' priti na/v kaj
Mraz (ji) je udaril na pljuča.
12.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj začeti kaj / pri/po/na čem
Orkester je udaril koračnico.
13.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj začeti kaj 'dejanje, stanje'
Na vrhu so udarili obilno malico.
14.
čustvenostno kdo/kaj hitro, silovito reči
Nič ne premisli, kar udari.
15.
nav. v zvezi z jo, neknjižno pogovorno, čustvenostno kdo/kaj hitro premikati se v/na/skozi/čez koga/kaj / za/po kom/čem / za/pred kom/čim / kam / kod
Udarili so jo počez čez travnik.
Celotno geslo Vezljivostni G
umíti -umíjem dovršni glagol, glagol spremembe lastnosti
v posplošenem pomenu kdo/kaj z vodo odstranjevati kaj
/Istočasno/ umije čevlje in očala.
Celotno geslo Vezljivostni G
upírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj pritiskati kaj v/na kaj / kam
Stol je /z vso silo/ upirala v vrata.
2.
kdo/kaj usmerjati kaj proti/k/h komu/čemu / v/na/pod/nad/med koga/kaj / kam
Puške so /sovražno/ upirali proti civilistom.
Celotno geslo Vezljivostni G
vréči vŕžem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / po/pri/ob kom/čem / za kom/čim / kam
Torbo si je vrgel čez ramo /kot pravi vandrovec/ in odšel.
1.1.

/Brez zadržkov/ je za njimi vrgel sočno kletev.
2.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj iz česa / v kaj 'delovanje/dejavnost'
Dogodek ga je /predvsem zaradi ponovne aktualnosti/ vrgel v bes.
3.
v zvezi z oči, pogled, knjižno pogovorno, čustvenostno, v oslabljenem pomenu kdo/kaj usmeriti kaj 'oči, pogled' od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / po kom/čem /za kom/čim / kam
Naročila ji je, naj samo vrže oči na izdelek.
4.
čustvenostno kdo/kaj dati krmo čemu
/Kot dober gospodar/ je /redno in pravočasno/ vrgel živini.
5.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj spraviti koga/kaj od/iz/z/mimo koga/česa / od kod / k/h/proti komu/čemu / na/v/med/pod/nad/predskozi/čez koga/kaj / za kom/čim / kam
/Kot pravi portretist/ (jim) je obraze /v nekaj minutah/ vrgel na papir.
Celotno geslo Vezljivostni G
vtísniti -em dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s pritisnjenjem, pritiskanjem spraviti kaj ‘zdravilno tekočino’ v/na kaj / kam
Vtisniti koščke sadja v testo.
2.
kdo/kaj s pritisnjenjem, pritiskanjem narediti š kod o v/na/skozi kaj
(Pri trčenju) je vtisnil leva avtomobilska vrata.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj vriniti kaj v/na kaj / kam
Vse najpomembnejše si je vtisnil /naravnost/ v možgane.
4.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj pridati k/h komu/čemu kaj
Znanju je /s ponavljanjem in sploh utrjevanjem snovi/ vtisnil tudi odločnost.
5.
iz papirništva, iz tekstilstva kdo/kaj s pritisnjenjem, pritiskanjem narediti kaj v/na kaj / kam
V tkanino ali v papir so /navadno/ vtisnili moare ali kakšen drugi manj razpoznaven vzorec.
Celotno geslo Vezljivostni G
zadéti -dénem dovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj sunkovito udariti koga/kaj / ob/v/na koga/kaj / o kom/čem / kam / kod
(Z orodjem) ga je zadel /v glavo/.
2.
čustvenostno kdo/kaj premi kaj oč se udariti ob/v/na koga/kaj / kam
Pri vstopu je (z opornico) zadel ob podboj.
3.
čustvenostno kdo/kaj delujoč naleteti ob/v/na kaj
Pri delu je zadel ob različne težave.
4.
kdo/kaj dati cilj v/na koga/kaj / kam
Tarčo je zadela (z lokom in puščico).
5.
knjižno pogovorno kdo/kaj dobiti kaj
Na loteriji je zadel enega (od glavnih dobitkov).
6.
čustvenostno kdo/kaj prizadeti koga/kaj
/S svojim dejanjem/ je zadel vso družino.
7.
kaj prizadeti koga/kaj
/Zaradi reform/ je odgovornost zadela tudi njega.
8.
v oslabljenem pomenu kaj 'stanje' prizadeti koga/kaj
Slepota ga je zadela.
9.
kdo/kaj pokvariti koga/kaj
Potresi /najbolj/ prizadenejo stare stavbe.
10.
kdo/kaj dobro izraziti, prikazati koga/kaj
Portretist je /slabo/ zadel njen obraz.
11.
kdo/kaj mišljenjsko urediti, doseči koga/kaj
/Težko/S težavo/ zadene njene misli.
Celotno geslo Vezljivostni G
zalíti -líjem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj narediti kaj bolj vlažn-ega/-o
Zalila (jim) je cvetje (s postano vodo).
2.
kdo/kaj narediti kaj ‘hrano/pijačo’ bolj redko, mokro
Omako si je zalila (z belim vinom).
3.
kdo/kaj narediti kaj polno
Zidarji so zalili vse špranje v zidu.
4.
kdo/kaj narediti koga/kaj nevidn-ega/-a/-o
Reka je zalila travnik /čez in čez/.
5.
kdo/kaj narediti kaj polno
Zidarji so zalili drogove (z betonom).
6.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj opazno čustveno prizadeti kaj
Pot (ji) je zalil obraz.
7.
čustvenostno kdo/kaj narediti kaj bolj slavnostno
Novorojenca so /izdatno/ zalili.
8.
čustvenostno, v oslabljenem pomenu kaj opazno čustveno zajeti koga/kaj
Zalila jo je groza.
Število zadetkov: 42