Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Terminološka
Dobrobit živali
Termin animal welfare so doslej prevajali kot dobro počutje živali . Veterinarska stroka je to poimenovanje dojemala kot neprimerno, saj se pojem uporablja tudi za razmere pri zakolu živali, ko objektivno težko poimenujemo to kot dobro počutje živali. Posvet veterinarske stroke z jezikoslovci kaže, da beseda dobrobit, čeravno ji je bilo očitano, da gre za srbokroatizem, v pravopisu (Slovenski pravopis 2001) pa ima kvalifikator  neobčevalno  in usmerja na blaginjo in blagor , ves čas živi med strokovnjaki. Veterinarska stroka predlaga tudi za pravna besedila rabo termina dobrobit živali , saj naj bi ne prihajalo več do dvojnega poimenovanja za isti pojem.
Terminološka
Enostavni objekt
V Gradbenem zakonu je uporabljena zveza enostaven objekt , ki je definirana kot 'objekt tako majhnih dimenzij, da se v njem ne more zadrževati večje število oseb, konstrukcijsko manj zahteven in prostorsko manj zaznaven'. Glede na to, da gre za vrsto objekta, se sprašujem, ali je prav, da je uporabljena oblika pridevnika enostaven in ne enostavni . V omenjenem zakonu so navedene še naslednje zveze: nezahteven objekt , manj zahteven objekt , zahteven objekt , nedovoljen objekt , nelegalen objekt , neskladen objekt , nevaren objekt . Ali ne bi bilo tudi v teh primerih pravilneje zapisati: nezahtevni objekt , manj zahtevni objekt , zahtevni objekt , nedovoljeni objekt , nelegalni objekt , neskladni objekt , nevarni objekt?
Terminološka
Genska raznovrstnost
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin genetic diversity, ki na področju biologije označuje vrsto različnih dednih lastnosti znotraj vrst, kar jim omogoča boljše prilagajanje na okolje. Razmišljamo o možnostih: genetska pestrost, genetska variabilnost, genetska raznolikost ali genetska raznovrstnost. S tem povezani pojem je tudi genetic variation, ki označuje opis variacij v zaporedju DNK v genomu in se nanaša na posamezne primerke določene vrste, medtem ko je pojem, ki ga označuje genetic diversity (kot rezultat genetic variation ), lahko povezan z eno ali več vrstami. Kako torej prevesti sestavino diversity ? Za termin biodiversity se uporablja slovenski ustreznik biodiverziteta , čeprav bi lahko uporabljali tudi izraze biotska pestrost, biotska raznolikost ali biotska raznovrstnost . Biologi se izogibamo izrazu raznovrstnost , ker vsebuje vrsto , ta pa je arbitrarno določen konstrukt in ne nujno naravni pojav, poleg tega tudi znotraj vrste obstaja pestrost. Prosim za vaše mnenje glede ustreznega slovenskega poimenovanja.
Terminološka
Gosta slikanica
Pišem diplomsko nalogo na temo slikanic. V članku J. Meibauerja z naslovom What the child can learn from simple descriptive picturebooks: an inquiry into Lastwagen/ Trucks by Paul Stickland (2015) sem zasledila termin wimmelbook. Termin označuje slikanico brez besedila in velikega formata, za katero so značilne ilustracije z veliko osebami, živalmi in predmeti. Ali je poimenovanje iskalna knjiga ustrezno?
Terminološka
Integrirana igralna skupina
Zanima me, kako prevesti poimenovanje terapevtskega modela, ki se je v ZDA uveljavil pod imenom integrated play group . Otrokom z avtizmom omogoča usmerjeno igro z omejenim številom razvojno normativnih sovrstnikov ob podpori usposobljene odrasle osebe. Zanima me, kakšen bi bil najbolj ustrezen prevod v slovenščino: integrirana igralna skupina , integrativna igralna skupina ali integracijska igralna skupina . Za nasvet vam bom zelo hvaležna, saj si sama ne znam odgovoriti.
Terminološka
Lokalna hrana
V medijih pogosto zasledimo besedno zvezo lokalna hrana , s katero v Sloveniji in EU vsebinsko pojmujemo hrano, pri kateri so proizvajalci (kmetje) v neposredni tržni povezavi s potrošniki, brez večjih vmesnih trgovskih verig. Obenem je besedna zveza lokalna hrana razumljena še z ekološkega vidika pri njeni pridelavi. Zanima me, ali bi lahko zvezo lokalna hrana zamenjali s katero drugo zvezo? Ali bi na primer vsebinsko ustrezala uporaba zveze domača hrana ?
Terminološka
Lopatica
Pri branju novic v medijih sem dvakrat naletel na rabo besede elisa za podolgovat in ukrivljen del rotorja vetrnice , ki del kinetične energije vetra zaradi svoje oblike pretvori v svojo kinetično energijo, ta pa se potem pretvori v električno energijo. Menim, da gre za napačno rabo, saj se za ta del vetrnice uporabljajo druga poimenovanja, npr. krak , list ali lopatica . Na portalu Fran je vetrnica sicer razložena ustrezno, a manjka pomen vetrne elektrarne . Elisa je na Franu razložena kot strojn. žarg. '(letalski) vijak, propeler' (SSKJ2) in let. žarg. '(letalski) vijak, propeler' (Slovenski pravopis 2001). Menim, da žargonski izrazi niso primerni za obravnavo v slovarjih.
Terminološka
Oddaljeni napad, bližnji napad
V slovenščino prevajam priljubljeno igro Dungeons and Dragons oziroma Temnice in zmaji , kakor se je uveljavilo v slovenščini. Igra deli napade na dve vrsti, in sicer na ranged attack (napad z daljšim dometom) in melee attack (napad, ki se ga lahko uporabi le tik ob nasprotniku). Iščem najprimernejše poimenovanje za oba napada, še posebej imam težavo z melee attack , saj melee izvorno pomeni le 'pretep'. Razmišljam o poimenovanjih napad na blizu/napad na daleč , bližnji napad/daljni napad , morda bližnjesežni ali daljnosežni napad . Kaj menite?
Terminološka
Odpadek
Ukvarjam se z gibanjem brez odpadkov ( zero waste ) in naletela sem na vprašanje o sopomenskosti poimenovanj odpadek , v SSKJ2 'kar se v gospodinjstvu, vsakdanjem življenju izloči, zavrže kot neuporabno' ter 'kar se pri predelavi, obdelavi česa odstrani, izloči kot neuporabno za prvotni namen', in smet . Sinonimni slovar slovenskega jezika odpadek in smet ne navaja kot sopomenk. Običajno govorimo o smeteh , ko odnašamo polne vreče v zabojnike; v drugih primerih, npr. pri slovenskem ustrezniku za zero waste pa načeloma o odpadkih ( brez odpadkov ). Prosim za vaše mnenje.
Terminološka
Organizacijsko uglaševanje
Naletela sem na izraz onboarding , ki označuje proces integracije posameznika v novo delovno okolje z namenom, da se socialno, kulturno in psihološko vključi v organizacijo in v njej učinkovito deluje. Menim, da bi se morale stroke ob uvajanju novih pojmov bolj potruditi in poiskati domače izraze, zato me zanima, ali imate kakšen predlog, kako bi lahko poslovenili termin onboarding .
Terminološka
Ozadje
Pri prevajanju publikacije o predšolski vzgoji sem se znašla v terminološki zagati. V angleškem besedilu so med dejavniki, ki vplivajo na otrokov razvoj in izobraževanje, angleški izrazi migrant background , language background , social background , family background in cultural background . V dokumentih in v praksi strokovnjaki s področja pedagogike za angleško background zelo pogosto uporabljajo ozadje . Večina strokovnjakov ta termin uporablja, vendar jim ni všeč. Seveda bi lahko prevajali tudi opisno, npr. potomci priseljencev, tujegovoreči starši, družinsko okolje. A vseeno me zanima, ali je ozadje v terminološkem smislu res problematično.
Terminološka
Paket zemljevidov
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin map pack , ki označuje dodatek k računalniški igri, v katerem je zbirka zemljevidov oziroma virtualnih  okolij, v katerih se računalniška igra lahko igra. Ali bi bil ustrezen slovenski termin paket direktorijev ali paket map ?
Terminološka
Potopitvena izkušnja
Zanima me, kateri slovenski izraz ustreza angleškemu terminu immersive experience . Gre za izraz, ki pomeni, da se počutimo kot del prostora v navidezni resničnosti in se v tem navideznem prostoru lahko premikamo npr. z VR-očali ali na računalniku. Opazil sem, da se uporabljata dva izraza, in sicer imerzivna izkušnja in potopitvena izkušnja , a se mi nobeden od njiju ne zdi primeren.
Terminološka
Prst in tla
V Sloveniji obstaja terminološka zadrega pri uporabi terminov prst , tla in zemlja . Med seboj se nekako ne uspeta dogovoriti geografska in agronomska (pedološka) stroka. Strokovne definicije, kaj naj bi to bilo, so jasne in nesporne za vsako stroko posebej. Definicije ene in druge stroke so povzete v dveh strokovnih prispevkih v Geografskem obzorniku , in sicer v prispevku B. Vrščaja Zakaj rečemo prst, tla, zemlja (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 4–13) in v prispevku B. Repeta 50 odtenkov rjave (Geografski obzornik, 2015, 2/3, str. 14–21). Kar geografi razumemo kot prst ter pedologi kot tla , je enako, pedologi pa tla in prst ločujejo. Geografi tradicionalno uporabljajo termin prst , pedologi pa tla . Vsi pa v pogovornem jeziku uporabljamo zemlja . Ko trčimo skupaj, vedno pride do spora. Težave nastajajo tudi pri prevodih evropske zakonodaje. Kaj svetujete s stališča terminologije?
Terminološka
Rastlinsko kmetijstvo
Na vas se obračamo glede slovenskega poimenovanja angleškega termina plant-based agriculture , ki označuje obliko kmetijstva, pri katerem je proizvodnja rastlin namenjena izključno za prehrano ljudi. To pomeni, da se na njivah pridelujejo le rastline za človeške potrebe in ne za živalske, kot je npr. proizvodnja krme. Tovrstna kmetijska proizvodnja obsega širok spekter dejavnosti, povezanih s pridelavo različnih rastlinskih pridelkov, in je v zadnjem času postala zelo priljubljena predvsem zaradi svojih potencialnih koristi za okolje, zdravje in dobrobit živali. V angleščini se pojavlja tudi termin vegan agriculture .
Terminološka
Recikliranje davčnih prihodkov
Zanima me, ali že obstaja slovensko poimenovanje za angleški termin tax revenue recycling , ki označuje mehanizme, s katerimi država pobere davek na izpuste in prihodke vrne nazaj v gospodarstvo in jih uporabi za druge namene. V literaturi se pojavlja recikliranje davčnih prihodkov . Zdi se nam, da recikliranje morda ni najprimernejši izraz. Bi bilo morda pojem ustrezneje poimenovati ponovna uporaba / poraba davčnih prihodkov ? Ali pa predlagate kak drug izraz?
Terminološka
Soobstajanje
Prosila bi za nasvet glede najustreznejšega slovenskega poimenovanja za angleški termin  interbeing , ki označuje medsebojno povezanost vseh stvari, povezanih na podlagi človekovih dejanj, čustev, misli, pravzaprav vsega, kar je del narave. V slovenščini se pojavljajo medobstajanje , nekoliko boljše se mi zdi medsebojno obstajanje (tudi medsebojni obstoj , medsebojno bivanje ), pojavljata se tudi vzajemno soodvisno bivanje in medsebojna soodvisnost .
Terminološka
Trojni izid
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin triple bottom line , ki na področju ekonomije označuje model za ocenjevanje podjetij, pri katerem se poleg finančnih vidikov upošteva še vpliv podjetja na družbo in okolje. Na spletu lahko najdemo naslednje ustreznike: trojni izid , trojni dobiček in podjetja, ki namenjajo enako pozornost ljudem, dobičku in planetu . Morda bi bil boljši ustreznik trije končni rezultati . Kateri ustreznik je po vašem mnenju najprimernejši?
Terminološka
Zabodeni golob
Zanima me, če bi bilo za vrsto golobov z latinskim imenom Gallicolumba luzonica ustrezno slovensko poimenovanje grlica krvavečega srca . Za omenjeno vrsto ptičev je značilna rdeča lisa na sredini belih prsi, ki spominja na rano. Angleško poimenovanje vrste je Luzon Bleeding-heart in nemško Dolchstichtaube . Postavlja se tudi vprašanje, ali je bolj ustrezno poimenovanje grlica ali golob . Kaj je torej razlika?
Terminološka
Zeleno zavajanje
Prosim za nasvet o najprimernejšem ustrezniku angleškega termina greenwashing , ki označuje oglaševanje okoljske prijaznosti nekega izdelka z neresničnimi ali nepopolnimi trditvami. V slovenščini se že pojavlja zeleno zavajanje , lažno zeleno oglaševanje in zavajanje glede okoljske prijaznosti .
Število zadetkov: 40