Zadetki iskanja
Slovenski pravopis
Pravopis
ledéno1 nač. prisl. (ẹ̑) poud.: Od gor je ~ pihalo |zelo mrzlo|; ~ zavrniti koga |brez sočutja|; ~ mirno pojasniti kaj |hladnokrvno|
Pravopis
Pravopis
stó2 stôtih glav. štev. (ọ̑ ó) Zbralo se je več kot ~ ljudi; teči na ~ metrov; preseliti ~ tisoč prebivalcev; poud.: Pihalo je kot ~ hudičev |zelo|; spremeniti kaj za ~ osemdeset stopinj |zelo, popolnoma|; Slabe volje je, ima ~ težav |mnogo|; Pred dopustom ima ~ in ~ opravkov |zelo veliko|; ~ let je že nisem videl |zelo dolgo|
stó stôtih m, ž, s mn., člov. (ọ̑ ó) Kar ~im so vrnili delovne knjižice
stó stôtih m, ž, s mn., člov. (ọ̑ ó) Kar ~im so vrnili delovne knjižice
Sinonimni slovar slovenskega jezika
Celotno geslo
Sinonimni
Vezljivostni slovar slovenskih glagolov
Celotno geslo
Vezljivostni G
píhati -am nedovršni glagol, stanjski (telesni) glagol, elementarni (tvorni/netvorni) glagol/glagol naravnih pojavov
1.
navadno v 3. osebi kaj gibati se, premikati se z enega področja na drugo zaradi razlik v zračnem pritisku, temperaturi
Veter je /zelo agresivno/ pihal.
Veter je /zelo agresivno/ pihal.
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj z ustnim iztis kom zraka premikati kaj iz/z/s koga/česa / proti/k/h komu/čemu / v koga/kaj / kam / po kom/čem / pod/nad/pred kom/čim / kod / od/do kod
(Otroku) je pihala krvaveči prstek.
(Otroku) je pihala krvaveči prstek.
3.
kaj ena kom erno oddajati kaj / koliko česa
Kalorifer piha topel zrak.
Kalorifer piha topel zrak.
4.
čustvenostno kdo/kaj izražati strah, ogroženost, jezo
Mačka je začela /jezno/ pihati (proti obiskovalcu).
Mačka je začela /jezno/ pihati (proti obiskovalcu).
5.
čustvenostno kdo/kaj igrati
Godci so začeli /poskočno/ pihati in piskati.
Godci so začeli /poskočno/ pihati in piskati.
6.
iz obrtništva kdo/kaj oblikovati kaj ‘steklo’
Že več let piha steklo v bližnji steklarni.
Že več let piha steklo v bližnji steklarni.
Maks Pleteršnik: Slovensko-nemški slovar
Pleteršnik
pihálọ, n. die Blaseröhre, C.; — der Blasebalg Pohl., Mur., Jarn., V.-Cig.; pl. pihala, das Gebläse, Jan.
Slovar stare knjižne prekmurščine
Prekmurski
trombö́nta tudi trombǜnta tudi trmbö̀nta tudi trobǜnta -e ž trobenta: Ár, csi negvüsni gláſz dá trombönta KŠ 1771, 518; Tako kricſite ino predgajte, Kakti trombünta BKM 1789, 356; Trombönte gláſz bode vö ſou KŠ 1754, 271; Vu bojni razmi glász trobünte KAJ 1870, 88; Goſzpoud z-Bo'zov Tromböntov bode doli ſou znebéſz KŠ 1771, 621; I posle Angyele ſzvoje ſztrombönte gláſzom KŠ 1771, 81; i medtejmtoga je ſzedem Popév trombönte pihalo KM 1796, 43; Ali na gláſz Bo'si gor’ ſztáne, Na angelſzke glaſzne trmbönte SŠ 1796, 22
Kostelski slovar
Celotno geslo
Kostelski
Jezikovna svetovalnica
Jezikovna
Vejica ali ne: »ni da ni«
Ali se pri besedni zvezi ni da ni zapiše vejica pred veznikom ali ne?
Primeri:
- Na zabavi smo imeli veliko izbiro pijače in jedače. Ni(,) da ni.
- Mama, v tej trgovini dobiš vse. Od tekstila in pohištva do zemlje in vrtnin. Ni(,) da ni.
- Letos je pa bilo ogromno pajkov, muh, komarjev in ostalega mrčesa. Skratka, ni(,) da ni!
- « Prejšnja
- 1
- 2
- Naslednja »
Število zadetkov: 30
Dostopnost