Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Prekmurski
pòkop -a m pokop: Tejli pa poſteno Dáj kpokopi meſzto BKM 1789, 252; Têli mi daj meszto K-pokopi posteno KAJ 1848, 200; Po ſzmrti, i pokopi tvojem KM 1783, 96; Po oprávlenom pokopi Ladiszláva V. KOJ 1848, 62
Vorenc
pokop m, sepultura, -ae, pogreb, pokopovanîe, pokop
Prekmurski
pokopáliš -a m pokop: Kakso gvüsnoszt Dáva tvoj pokopális Vſzêm KAJ 1848, 98
Prekmurski
pokòpanje -a s pokop: 5. Pokopanye KŠ 1754, 107; Pokopanye i ſztrá'za KŠ 1771, 92; Tve pokopanye pecsat nedu'znoſzti BKM 1789, 89; Neznas toga gde ti bode tve pokopanye SŠ 1796, 90; Pocsinek je to Tvoje pokopanye BRM 1823, 64; na dén pokopanya mojega je ona tou obdr'zála KŠ 1771, 307; na moje pokopanye je vcsinila KŠ 1771, 88; gda ſzi mrtvoga Sziná tvojega Tejla pokopanye tú'sno glédala KM 1783, 84; Lepraj csákam pokopanye SŠ 1796, 152
Celotno geslo Pohlin
pokopnica [pokopníca] samostalnik ženskega spola

mesto pokopa, grob

Vorenc
pokopovanje s, F2, humatio, pokopovanîe; sepultura, -ae, pogreb, pokopovanîe, pokop
Pravopis
preminúli -a -o (ú) neobč. nedavno ~ pesnik umrli
preminúli -ega m, člov. (ú) neobč. pokop ~ih umrlih
SSKJ²
skeléten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na skelet: skeletni deli praživali / skeletne plošče / skeletni sistem sistem s konstrukcijo iz stebrov, nosilcev in navadno vodoravnih plošč; skeletna konstrukcija konstrukcija iz stebrov in vodoravnih plošč
♦ agr. skeletne veje ogrodne veje; skeletna tla plitva tla z mnogo kamenja; anat. skeletne mišice mišice, ki se krčijo po človekovi volji; arheol. skeletni grob grob z okostjem; skeletni pokop pokop nesežganega mrliča
Prekmurski
slíšiti -im nedov.
1. soditi, spadati, pripadati: Réd Bosji kama ſzlisſi a) Pokoura SM 1747, 36; Ka escse vecs eſzi ſzlisi KŠ 1754, 15; Ka ſzlisi eſcse k-Bo'soj ſzlü'sbi KMK 1780, 54; Ka ſzliſi eſcse k-tomi trétyemi leti KM 1783, 102; Ka szlisi k-právomi Zgovárjanyi KOJ 1833, 1; koróna vogerszka szlisi Ferdinándi KOJ 1848, 75; On ország, k-steromi nas dom szlisi KAJ 1870, 162; i nyidva krodovini slišita BJ 1886, 10; tak vszi szlisimo k-ednomi Tiváristvi KOJ 1833, XII; Miloſcse vreimeni, kama ſzliſsio SM 1747, 35; Eſzi ſzlisijo namálani kejpove KŠ 1754, 10; da bi ti poznalo, ſtera ſzlisijo kméri tvojemi KŠ 1771, 237; K-7. racsúni szlisijo eti KOJ 1833, 98; pispekijo, k steroj szlisijo Szlovenje KOJ 1914, 153
2. slišati: ka ſzo vüha nej ſzliſila SM 1747, 274; Niti nej ſzliſilo vühou BKM 1789, 427
slíšiti se -im se soditi, spadati: Pod zemlé-dácso sze szlisi vszáka zemla AI 1875, br. 1, 5; Szkrágnyemi právomi sztráni sze szlisijo 25 AI 1875, kaz. br. 3; Szteri sze szlisijo k dosztavkom AIN 1876, 19; ftiči i med té se slišijo AI 1878, 23
slišajóuči tudi slišajóči tudi slišejóči -a -e sodeč, spadajoč, ustrezen: ka je v-Berlini nyaga szlisajôcsi dokoncsano AIP 1876, br. 6, 4; ka eto dugoványe na szlisajôcsem meszti na prêdáno AIP 1876, br. 5, 3; v-szoldacski réd szlisajôcsi vucsitelje AIP 1876, br. 1, 2; mesztancsara blizi szlisejôcsi dugoványi AI 1875, br. 1, 2; samo ti k ženskomi spoli slišajoči AI 1878, 13; Na pokop szlisajôcse peszmi BRM 1823, 222; stera szo tô nazavüpsztvo szlisajôcsa dugovány gledócs prinesena AIP 1876, br. 2, 2; i novine szlisajôcse piszma AI 1875, kaz. br. 1; i k-vértsztvi szlisajôcsemi hrami KAJ 1870, 116
Celotno geslo eSSKJ
upepelítev upepelítve samostalnik ženskega spola [upepelítəu̯ upepelítve]
    2. ekspresivno uničenje česa z ognjem, visoko temperaturo
      2.1. ekspresivno uničenje česa sploh
ETIMOLOGIJA: ↑upepeliti
Celotno geslo eSSKJ
upepelíti upepelím dovršni glagol [upepelíti]
    1. sežgati truplo, da se spremeni v pepel, navadno za žarni pokop; SINONIMI: kremirati
    2. ekspresivno uničiti kaj z ognjem, visoko temperaturo
      2.1. ekspresivno uničiti kaj sploh
ETIMOLOGIJA: iz pepeliti iz ↑pepel
Celotno geslo eSSKJ
upepeljèn upepeljêna upepeljêno pridevnik [upepeljèn]
    1. ki je s sežiganjem spremenjen v pepel, navadno za žarni pokop; SINONIMI: kremiran
    2. ekspresivno ki je uničen z ognjem, visoko temperaturo
ETIMOLOGIJA: ↑upepeliti
Celotno geslo eSSKJ
upepeljevánje upepeljevánja samostalnik srednjega spola [upepeljevánje]
    sežiganje trupla, da se spremeni v pepel, navadno za žarni pokop; SINONIMI: kremacija, kremiranje
ETIMOLOGIJA: ↑upepeljevati
Celotno geslo eSSKJ
upepeljeváti upepeljújem nedovršni glagol [upepeljeváti]
    1. sežigati truplo, da se spremeni v pepel, navadno za žarni pokop; SINONIMI: kremirati
    2. ekspresivno uničevati kaj z ognjem, visoko temperaturo
ETIMOLOGIJA: ↑upepeliti
Pleteršnik
zagrèb, -grę́ba, m. 1) die Verscharrung, Cig.; — = pokop: Solze pretakala Proti zagrebu, Vod. (Pes.); z. starega leta, Vod. (Izb. sp.); — 2) das Angehäufe, die Schütte, Jan., C.; angehäufter Schnee, Gor.; — der Haufen: cele zagrebe mesa imajo, Gor.; velik z. starih in novih črevljev, Glas.; — 3) der Wall, das Bollwerk, Meg.; die Schanze, C.
Celotno geslo Frazemi
zvòn Frazemi s sestavino zvòn:
bíti plát zvóna, obésiti [kàj] na véliki zvòn, obéšati [kàj] na véliki zvòn, udáriti plát zvóna, zvonôvi gredó k svétemu očétu po blagoslòv, zvonôvi gredó na bôžjo pót, zvonôvi gredó v Rím, zvonôvi odletíjo v Rím
Število zadetkov: 36