Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
rešíti in réšiti -im dov. (ī ẹ́) 
  1. 1. narediti, da kdo, ki je v življenjski nevarnosti, ostane živ: bolnika so komaj rešili; rešiti z umetnim dihanjem / zdravila so ga rešila
  2. 2. narediti, da kdo preneha biti na življenjsko nevarnem kraju: rešiti otroka, ki se utaplja; živino so rešili iz gorečega hleva; rešiti se s potapljajoče se ladje / rešiti na suho; rešiti se na varno / kot vzklik reši se, kdor se more
    // narediti, da kdo preneha biti v neprijetnem, nezaželenem položaju: rešiti koga iz ječe; komaj so se rešili iz sovražnega obroča / rešiti roko iz njegovega prijema
  3. 3. narediti, da kdo preneha biti deležen kakega neprijetnega, nezaželenega stanja: rešiti koga bolečin, skrbi / ekspr. smrt ga je rešila trpljenja / rešiti kraljično prekletstva v pravljicah izpod oblasti nadnaravnih sil
    // narediti, da kdo ne postane deležen česa neprijetnega, nezaželenega: hoteli so ga pretepsti, a ga je prijatelj rešil; z izgovorom ga je rešil kazni / naključje nas je rešilo propada / slabo je znal, a ga je rešil zvonec
  4. 4. ekspr. narediti, da kdo preneha imeti v svoji okolici neprijetno, nezaželeno osebo: reši me tega človeka; nepovabljenega obiskovalca se je komaj rešila
  5. 5. narediti, da kaj ogroženega
    1. a) ne preneha obstajati: rešili so le tista podjetja, ki niso bila preveč zadolžena / rešiti prijateljstvo, zakonsko zvezo / rešiti svojo čast / rešiti komu življenje
    2. b) ostane v lasti osebka: rešiti svoje imetje / z operacijo so mu rešili roko / rešiti predmete iz zastavljalnice odkupiti
  6. 6. narediti, da kaj preneha biti neznano, nejasno, zapleteno: kdo bo rešil to uganko; kar ga je že dolgo mučilo, se je rešilo samo od sebe, samo po sebi / rešiti križanko vpisati ustrezne besede v navpične in vodoravne vrste; rešiti rebus iz risb stvari, črk, znakov ugotoviti ustrezno besedo, stavek
    // narediti, da kaj preneha obstajati: rešiti problem brezposelnosti; rešiti socialna vprašanja / rešiti spor
  7. 7. sprejeti, izreči o čem končno sodbo, mnenje, sklep: rešiti pritožbo; ugodno rešiti prošnjo
    ●     žarg., šport. domače moštvo je rešilo le polovičen izkupiček igralo neodločeno; publ. vratar je rešil mrežo preprečil gol; nar. rešiti vozel razvozlati
    ♦     mat. rešiti enačbo izračunati rešitev enačbe; šol. rešiti nalogo izračunati, vstaviti, kar zahtevajo podatki in računski znaki, navodila
    réšen -a -o: rešeni brodolomci; biti rešen trpljenja; pravilno rešena uganka
    ●     knjiž. najbolje je bila rešena naprava za reguliranje pritiska izdelana, zamišljena; pog., ekspr. da, tako bom napravil in domovina bo rešena stvar bo opravljena, urejena; sam.: rešeni se mu je dolgo zahvaljeval
SSKJ
rešljív -a -o prid. (ī í) ki se da rešiti: rešljiva uganka / lahko rešljiv problem
SSKJ
satóvnica -e ž (ọ̑) igr. uganka, pri kateri se besede vpisujejo okrog številk v lik, ki je po obliki podoben čebeljemu satu: rešiti satovnico
SSKJ
skriválnica -e ž (ȃ) 
  1. 1. nav. mn., etn., v zvezi igrati se, iti se skrivalnice otroška igra, pri kateri eden od udeležencev išče druge, ki so skriti: otroci se radi lovijo in igrajo skrivalnice; iti se skrivalnice s sošolci; hitro se premikajo, stiskajo se k zidu, kakor bi se igrali skrivalnice; pren., ekspr. mesec se igra skrivalnice med oblaki
    ●     ekspr. igrati se, iti se skrivalnice ne govoriti, ne ravnati odkrito; ekspr. sit je že teh večnih skrivalnic prikritega, nejasnega prikazovanja, obravnavanja stvari
  2. 2. uganka, pri kateri je treba na risbi poiskati skrit lik, prizor: skrivalnice in rebusi
  3. 3. redko skrivališče: priti iz skrivalnice
SSKJ
števílčnica -e ž (ȋ) 
  1. 1. del priprave z določenimi znaki, navadno s številkami: pogledati na številčnico; svetloba lajša branje rezultatov na številčnici; kazalec se je premikal po številčnici navzgor; številčnica stenske ure; številčnica na telefonskem aparatu
  2. 2. del računskega stroja s tipkami: popraviti številčnico
  3. 3. uganka, pri kateri posamezna številka v polju lika pomeni eno, vedno isto črko
SSKJ
ugánka -e ž (ȃ) 
  1. 1. kratko besedilo za razvedrilo, zabavo, ki duhovito opisuje stvar, ki jo je treba uganiti: brati, objaviti uganke; razrešiti, rešiti, ekspr. razvozlati uganko; zastaviti komu uganko; lahka, težka uganka / besedna uganka; uganke v verzih / Župančičevih Sto ugank
    // grafični lik, risba ali skupek zlogov za zabavo, razvedrilo, iz katerega je treba uganiti kako besedo, stavek, ustrezno kombinacijo besed: zadaj so navedene rešitve vseh ugank; križanke in druge uganke / glasbene, slikovne, zlogovne uganke
  2. 2. ekspr., navadno v povedni rabi kar je zaradi določenih lastnosti, dejstev težko razumljivo, rešljivo: to je za mnoge uganka; kako je prišlo do nesreče, je bilo vsem uganka / raziskave bodo razrešile marsikatero uganko o delovanju vulkanov / on je zame velika uganka / to je večna uganka človeškega življenja
    ●     ekspr. govorila je v ugankah ne naravnost, prikrito
SSKJ
ugíb -a m (ȋ) zastar.  
  1. 1. ugibanje: že ob prvem ugibu je uganil
  2. 2. uganka: razrešiti, rešiti ugib
SSKJ
vstavljálnica -e ž (ȃ) uganka, pri kateri je treba v besedo, besede vstaviti manjkajoče črke, da se dobi rešitev: dopolnjevanke, izpolnjevanke in vstavljalnice
SSKJ
zagonétka -e ž (ẹ̑) knjiž. uganka: razrešiti zagonetko; zastaviti komu zagonetko / njegovo ravnanje je bilo za mnoge zagonetka / ta človek mi je zagonetka
SSKJ
zaplêsti -plêtem dov., zaplêtel in zaplétel zaplêtla, stil. zaplèl zaplêla (é) 
  1. 1. s pletenjem zadelati, zakrpati: zaplesti luknjo v košu / zaplesti stare košare; zaplesti preluknjano mrežo z žico / ekspr. bršljan je zapletel line v zidu (rastoč) zakril
    // narediti zaključno vrsto, zaključek pri pletenju, kvačkanju: zaplesti nogavico
  2. 2. narediti, da kaj pride v kaj prepletenega, ovirajočega: zaplesti lase v navijalke; zaplesti nogo v žico
    ●     ekspr. zaplesti koga v svoje mreže zvijačno si pridobiti naklonjenost koga; zvijačno pridobiti koga za kaj
  3. 3. narediti, da je kaj nepravilno, neurejeno prepleteno, zvito: zaplesti trakove, verigo; veter je zapletel vrvi
  4. 4. narediti kaj tako, da se težko uredi, razreši: ta dogodek je položaj še bolj zapletel; po nepotrebnem zaplesti zadevo; zaplesti komu življenje
    // narediti, da postane kaj težko razumljivo, dojemljivo: zaplesti uganko; zaplesti odgovor
    // narediti, da ima kaj številne, med seboj različno povezane elemente: svojo pripoved, zgodbo je zelo zapletel
  5. 5. ekspr., v zvezi z v narediti, povzročiti, da postane kdo udeležen pri čem: zaplesti državo v vojno; zaplesti koga v kako zadevo, zaroto; zaplesti se v škandal
    // narediti, povzročiti, da je kdo deležen česa: zaplesti koga v neprijetnosti, težave
    // z glagolskim samostalnikom narediti, povzročiti, da kdo začne delati, kar izraža samostalnik: zaplesti otroka v igro; zaplesti koga v pogovor; zaplesti se v prepir
  6. 6. lit. postopno začeti dogajanje: pisatelj je zapletel zgodbo v romanu; dejanje se zaplete in stopnjuje do vrha / zaplesti dramsko dogajanje
    zaplêsti se 
    1. 1. postati nepravilno, neurejeno prepleten, zvit: vrvi so se tako zapletle, da jih ni bilo mogoče razvozlati / prsti obeh rok so se zapletli med seboj prepletli; smuči so se zapletle prekrižale
    2. 2. priti v kaj prepletenega, ovirajočega: pri hoji se je zapletel med trnje, žico / listje se ji je zapletlo v lase / muha se je zapletla v pajkovo mrežo ujela
    3. 3. postati tak, da se težko uredi, razreši: politična nasprotja so se zelo zapletla; položaj, problem se je popolnoma zapletel / njeno življenje se je zapletlo
    4. 4. ekspr. priti v ljubezensko razmerje s kom: zapletel se je s precej mlajšo žensko / zapletla se je v razmerje z njim začela imeti
    5. 5. priti v stanje, ko se ne more jasno, logično misliti, se izražati: pri opisovanju dogodka se je zapletel / brezoseb. v mislih se mu je zapletlo / pri odgovarjanju na vprašanja se je zapletel se je zmedel, je pomešal stvari
      ●       ekspr. jezik se mu je zapletel ni mogel izgovoriti, povedati gladko; ekspr. zapletel se je s čudnimi ljudmi se začel družiti, sodelovati z njimi
    zapletèn -êna -o 
    1. 1. deležnik od zaplesti: biti zapleten v zaroto; s protjem zapletena košara; zapletena nit, vrv
    2. 2. ekspr. ki se težko uredi, razreši: zapleten položaj, primer, problem; razreševati zapletena vprašanja
      // ki se težko razume, dojame: zapletena naloga, uganka
    3. 3. ki ima številne, med seboj različno povezane elemente: zapleten stroj; zapletena priprava / zapleten pojav, postopek, proces; zapletena zgradba organizma / to je zapletena zgodba; prisl.: zapleteno sestavljen, zgrajen; sam.: rešiti kaj zapletenega
SSKJ
zastávica2 -e ž (ȃ) star. uganka: rešiti zastavico / križanke, rebusi in druge zastavice / ta človek mi je zastavica
SSKJ
zlogóvnica -e ž (ọ̑) uganka, pri kateri se iz navedenih zlogov sestavljajo po opisih nove besede: reševati zlogovnico
♦ lingv. zlogovnica urejen seznam znakov zlogovne pisave; silabar; šol. zlogovnica nekdaj učni pripomoček iz zlogov, iz katerih učenci sestavljajo besede

Slovar novejšega besedja

SNB
puzzle1 -a cit. [pázəl] m (ȃ)
1. sestavljanka iz ploščic nepravilnih oblik z narisanim delom slike, ki nastane na koncu sestavljanja; puzzle2 (1), puzzli (1): Puzzle se počasi sestavlja iz drobnih koščkov, a v neki točki se oblikuje celovita podoba, ki več ne razpade, tudi ko odvzameš nekaj delčkov
2. kar je sestavljeno iz več elementov, delov; puzzle2 (2), puzzli (2): To je bil svojevrsten glasbeni puzzle, v katerem se vsak delec prileže k drugemu, enako pomembnemu, da celota deluje brezhibno E ← agl. puzzle, prvotno 'uganka, težek problem'
SNB
računálniškiSSKJ -a -o prid. (ȃ)
    računálniška ígrica -e -e ž (ȃ, ȋ)
    igra, pri kateri igralec navadno z igralno palico, s pritiskanjem na tipke tipkovnice upravlja s podobami na zaslonu, ki jih ustvarja računalniški program; videoigra, videoigrica: igrati računalniške igrice; Če šolar med počitnicami postane žrtev zasvojenosti z računalniškimi igricami, bo imel ob začetku novega šolskega leta resne težave
    računálniška mréža -e -e ž (ȃ, ẹ́)
    povezava vozliščnih in osebnih računalnikov: lokalna računalniška mreža; svetovna računalniška mreža; Preko računalniških mrež lahko današnji koncerni, ki bi bili prej nevodljivi, usklajujejo delo več sto tisoč sodelavcev
    računálniška písmenost -e -i ž (ȃ, ȋ)
    obvladanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter poznavanje nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: Danes se je prag računalniške pismenosti rahlo dvignil
    računálniška simulácija -e -e ž (ȃ, á)
    virtualna, računalniška predstavitev predvidene, potencialne situacije, dogodka, abstraktnega modela, pripravljena zlasti v eksperimentalne, raziskovalne namene: Kljub najsodobnejšim računalniškim simulacijam ostajajo podnebni pojavi včasih uganka
    računálniška tomografíja -e -e ž (ȃ, ȋ)
    rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (1): preiskava z računalniško tomografijo; Znanstveniki upajo, da bi lahko zdravniki že v dveh letih z računalniško tomografijo dobivali natančne podatke o kakovosti pacientovih kosti
    računálniška umétnost -e -i ž (ȃ, ẹ́)
    umetnost, ki izrablja možnosti, ki jih daje računalnik: mednarodni festival računalniške umetnosti; Umetnik slovenskega rodu je eden svetovnih pionirjev računalniške umetnosti, razpoznaven pa je predvsem po uporabi računalnika kot sredstva za umetniško izražanje
    računálniški tomográf -ega -a m (ȃ, ȃ)
    naprava za rentgensko slikanje organov v različnih presekih z uporabo računalnika; CT1 (2): Bolnišnica je dobila najsodobnejši računalniški tomograf, ki prikaže tridimenzionalno sliko pljuč in daje več informacij
    računálniški tomográm -ega -a m (ȃ, ȃ)
    rentgenska slika organov v različnih presekih, sestavljena s pomočjo računalnika; CT1 (3): Sumila sem na metastazo, kar pa smo z računalniškim tomogramom ovrgli
    računálniški vírus -ega -a m (ȃ, ȋ)
    računalniški program, ki se je sposoben razmnoževati in širiti z enega računalnika na drugega, pogosto z namenom povzročati škodo: Kakor pravijo statistike razvijalcev protivirusnih programov in podobne tehnologije, je število znanih računalniških virusov že preseglo milijon, vsak dan pa se pojavi 20.000 novih škodljivih programov
    računálniško jezikoslôvje -ega -a s (ȃ, ȏ)
    večdisciplinarno znanstveno področje, ki se ukvarja s statističnim ali na pravilih slonečim modeliranjem naravnih jezikov z računalniškega vidika: Na področju ustvarjanja nacionalnih korpusov je ravno računalniško jezikoslovje tisto, ki zavzema vedno bolj pomembno mesto v okviru jezikoslovnih raziskav
    računálniško omréžje -ega -a s (ȃ, ẹ̑)
    sistemi, naprave, ki so med seboj povezani zaradi izmenjavanja podatkov, informacij: brezžična računalniška omrežja; postavitev računalniškega omrežja; Zmogljiva računalniška omrežja naj bi prevzela vlogo današnjih samostojnih računalnikov
    računálniško opismenjevánje -ega -a s (ȃ, ȃ)
    učenje, pridobivanje temeljnih znanj in veščin za učinkovito uporabo računalnika ter nanj navezujočih se možnosti in veščin za uporabo interneta ter komunikacije prek elektronskih medijev: program računalniškega opismenjevanja; delavnice za računalniško opismenjevanje; Spodbujanje računalniškega opismenjevanja lahko prinese konkretne rezultate in izboljša zaposljivost prihodnjih iskalcev zaposlitve
SNB
sudóku -ja m (ọ̑)
logična uganka v obliki velikega kvadrata z devetimi vrsticami in devetimi stolpci, razdeljenega na devet manjših, v katere se vpisujejo manjkajoče številke od ena do devet, ki se ne smejo ponoviti znotraj vrstice, stolpca in manjših kvadratov: reševanje sudokuja; Sudoku ima vrsto lastnosti, zaradi katerih bo postal ena najbolj znanih ugank v zgodovini človeštva, če ne celo kar največja E ← agl. sudoku ← jap. sūdoku iz sū 'število' + doku 'sam, samostojen'
SNB
šarádaSSKJ -e ž (ȃ)
ekspr. pretveza, pri kateri se ustvarja vtis, da je kaj resnično ali urejeno dobro, čeprav dejansko ni: politična šarada; Šaradi z odpiranjem že odprte tovarne naj bi po kuloarskih informacijah botrovala neka druga politična odločitev E ← nem. Scharade, agl. charade ← frc. charade 'zlogovna uganka' ← provans. charrado 'klepet'
Število zadetkov: 36