Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

Slovar slovenskega knjižnega jezika

SSKJ
mázati mážem nedov., mázala in mazála (á ȃ) 
  1. 1. nanašati tanko plast mastne ali tekoče snovi: mazati čevlje, jermene; kose kruha mazati z marmelado, maslom; mazati se po hrbtu; mazati se s kremo za sončenje / mazati smuči
    // ekspr. barvati, pleskati: belo steno je rdeče mazal / slabš. mazati platno slikati
  2. 2. pog., ekspr. ličiti: mazati obrvi; ona se preveč maže; mazati si oči
  3. 3. dajati mazivo med drsne ploskve ležajev ali vodil: mazati ležaje / mazati kolo, stroj; puško je dobro mazal
  4. 4. pog. podkupovati: mazati koga z darili, denarjem; njihov šef se da mazati
  5. 5. delati kaj umazano: ne maži zvezkov; s čevlji mi mažeš hlače; pri delu se mu ni treba mazati; ne maži si obleke / ekspr. turisti mažejo stene s svojimi čačkami; slabš. mazati papir pisateljevati, pisati
    // ekspr. jemati komu ugled, sramotiti: prati svoje in mazati tuje ime; da bi sebe opral, nas maže
  6. 6. ekspr. tepsti, pretepati: mazati koga z leskovo palico; mazati ga po goli koži
  7. 7. žarg., igr. pri igri s soigralci prilagati tem karte visokih vrednosti za boljši uspeh skupne igre: mazal mu je, če je le imel priložnost
  8. 8. pog., ekspr. reševati koga iz neprijetnega, zapletenega položaja: mazal ga je ven, kolikor je mogel; mazati se iz zadrege s praznimi izgovori
    ●     slabš. težko ga gledam, ko tako maže počasi dela; ekspr. s tem si ne bom mazal rok ne bom storil tega nečastnega, negativnega dejanja; ekspr. ne maže si rok z delom noče ročno delati; noče delati sploh; pog., ekspr. jaz jo pa počasi mažem po poti grem, hodim; žarg., šport. njihova reprezentanca nas povsod maže premaguje; ekspr. mazati komu oči prikazovati komu kaj drugače, kot je v resnici; ekspr. mazati si prste s tinto hoditi v šolo; ukvarjati se s pisateljevanjem; delati v pisarni; slabš. mazati številke na tablo pisati; pog., šalj. človek ne more samo delati, treba je tudi mazati piti, jesti; če ne mažeš, ne teče
    ♦     gastr. nanašati na testo, meso tanko plast redkega živila; nanašati nadev na razvaljano testo za potico ali na biskvit za torto, rolado
    mázan -a -o: ležaji so dobro mazani
SSKJ
mlakúžen -žna -o prid. (ú ū) nanašajoč se na mlakužo: mlakužno blato / pes je prišel do potoka in začel lokati mlakužno vodo kalno, umazano
// travnik je mlakužen / mlakužno življenje
SSKJ
naokóli prisl. (ọ̑) okoli: naokoli pogledati; greš lahko po bližnjici ali naokoli; več ur naokoli ni hiš; vsi naokoli so ostrmeli / vse naokoli je umazano od saj
● pog. teden je brž naokoli brž mine; pog. naokoli govoriti ne o jedru stvari; pog. pridite kaj naokoli na obisk; prim. vsenaokoli
SSKJ
pacáti -ám nedov. (á ȃ) 
  1. 1. riti, mešati z rokami, nogami: otroci pacajo po blatu
  2. 2. ekspr. delati kaj umazano; mazati: ne pacaj klopi
  3. 3. ekspr. grdo, malomarno pisati, risati: piši lepo, ne pacaj
  4. 4. ekspr. počasi delati: to pacajo že tri leta
    // nestrokovno delati: oče v kleti nekaj paca
    ●     pog., ekspr. rada paca peče, pripravlja zlasti pecivo; slabš. spet paca po platnu riše, slika
    pacáti se ekspr.  biti razmočen, lepljiv: ne bodo sadili, ker se zemlja še paca
SSKJ
pobírati -am nedov. (ī ȋ) 
  1. 1. s prijemom, prijemi delati, da kaj ni, ne leži več na tleh: otroku so igrače padale na tla, mati jih je pobirala / pobirati krompir, otreseno sadje
    // delati, da kaj ni več na določenem mestu: pobirati kostanj iz žerjavice, pepel iz peči; pomagati pobirati perilo / pog. ti sesalniki dobro pobirajo prah vsrkavajo
  2. 2. s prijemom, prijemi delati, da pride kaj k osebku zlasti s tal: začeli so pobirati kamne in jih metati / pobirajo v smetnjakih, kar so drugi zavrgli / otroci pobirajo nalepke s pulta jemljejo
    // z dajalnikom delati, da kdo česa nima več proti svoji volji; jemati: jetnikom so začeli pobirati orožje / pobirati kmetom živino
  3. 3. delati, da kaj pride od več oseb, z več mest z namenom, da se zbere: začel je pobirati glasovnice / pobirati mleko po odročnih vaseh; pobirati papir
    // delati, da se določen prispevek prejme, zlasti od več oseb: pobirati članarino, stanarino / pobirati prostovoljne prispevke nabirati, zbirati
    // pog. pobirati podpise zbirati
    // zahtevati, predpisovati: pobira visoke davke, oderuške obresti
  4. 4. pog. jemati, dobivati: pobirati citate iz pesmi, primere iz zgodovine / le kje pobira take govorice izve; rada pobira čenče posluša
  5. 5. ekspr. povzročati smrt: ta bolezen pobira tudi najkrepkejše ljudi; take ljudi rada pobira kap umirajo za kapjo
    // delati, povzročati, da kdo slabi, hira: jetika jo pobira; brezoseb. po otrokovi smrti jo je kar pobiralo / na klancu je začelo starega moža pobirati je postajal utrujen
  6. 6. žarg. dobivati, dosegati: na turnirjih so pobirali prve nagrade / pobirati uspeh za uspehom
  7. 7. pog., ekspr., v zvezi z jo hitro hoditi, iti: pobirati jo iz mesta; ne veš, kako jo je pobiral; pobiral jo je, kolikor so ga nesle noge / začeli so jo pobirati drug za drugim odhajati
    ●     ekspr. ne bom pobiral besed za teboj ne bom ponavljal, kar si rekel; star. pobirati črke zlogovaje brati; ekspr. misliš, da denar na cesti pobiram da ga na lahek način zaslužim; ekspr. pobirati drobtine zadovoljevati se z malo pomembnimi, malo vrednimi stvarmi; ekspr. pobirati korake hoditi, iti; žarg. ta avtomobil dobro pobira luknje pri vožnji dobro prenaša poškodovano cestišče; pog. ne bom za drugimi pobiral ostankov ne maram ženske, s katero so imeli drugi ljubezensko razmerje; ekspr. v življenju pobira samo smetano se mu vedno dobro godi; ekspr. sonce pobira sneg topi; ekspr. pobirati stopnice iti po njih; ekspr. pobirati svoje ude in kosti po tleh težko vstajati; ekspr. taki možje se ne pobirajo za vsakim plotom jih je malo
    ♦     obrt. pobirati petlje popravljati sparane petlje
    pobírati se 
    1. 1. vstajati, dvigati se: gledali so ga, kako se je pobiral; pobiral se je s tal; počasi se je pobiral in si otepaval sneg / ekspr. ljudje padamo in se pobiramo
    2. 2. nar. ujemati se, razumeti se: s taščo se ni pobiral
    pobiráje: godrnjal je, pobiraje umazano posodo z mize
SSKJ
svínčev -a -o prid. (í) nanašajoč se na svinec: svinčeve rude / svinčev prah / svinčev rudnik / svinčeve prevleke
♦ elektr. svinčev akumulator akumulator s svinčenima elektrodama; fiz., kem. svinčevo steklo steklo, ki vsebuje veliko svinca in svetlobo močno razklanja; kem. svinčevo belilo iz svinca pridobljen prah za oljnato umazano belo barvo; svinčev karbonat, oksid, sulfid; svinčeva glajenka rumen prah, ki se uporablja zlasti za izdelovanje fajančnega lošča; svinčeve spojine, zlitine; min. svinčev sijajnik galenit; teh. svinčev lot lot, v katerem je več kot 50 odstotkov svinca
SSKJ
vrábec -bca m (á; v medmetni rabi ā) 
  1. 1. manjša ptica s sivim in rjavim hrbtom in umazano belim trebuhom, živeča v bližini človekovih bivališč ali na poljih: vrabci čivkajo, ščebetajo; vrabci zobljejo proso; živeti brez skrbi kot vrabec v prosu / strašilo za vrabce
    ●     ekspr. o tem čivkajo že vrabci na strehah to je že zdavnaj splošno znano; ekspr. ker je realist, se odloči za vrabca v roki za manjšo, manj pomembno, vendar zanesljivo stvar; preg. boljši je vrabec v roki kakor golob na strehi koristneje je imeti malo, a zares, kakor pa veliko pričakovati, a ne dobiti
    ♦     zool. domači vrabec s sivim ali rjavim temenom, Passer domesticus; poljski vrabec s čokoladno rjavim temenom in črno liso ob belih ušesih, Passer montanus
    // samec te ptice: vrabec in vrabčevka
  2. 2. evfem. hudič: le kje si dobil vrabca pokvarjenega / v medmetni rabi: ni vrabec, da se mu ne posreči; kako, vrabca, se je že pisal
SSKJ
zobník -a m (í) 
  1. 1. strojn. strojni del v obliki kolesa z zobmi na obodu za prenašanje vrtenja z ene gredi na drugo: zobnik se vrti; vgraditi zobnik; zobje zobnika; jeklo za zobnike / gnani, gonilni zobnik; verižni, vmesni zobnik
  2. 2. bot. strupena dlakava rastlina s svetlo ali umazano rumenimi lijakastimi cveti, Hyoscyamus: otoki so porasli z zobnikom / beli, črni zobnik
SSKJ
dobičkolóvstvo -a s (ọ̑) redko dobičkarstvo: umazano dobičkolovstvo
SSKJ
lázica -e ž (ȃ) šalj., redko uš: tam je zelo umazano, lahko stakneš še kako lazico
SSKJ
ožúljek -jka m (ȗ) redko ožuljeno mesto (na koži): od nahrbtnika se mu je na rami naredil rdeč ožuljek; na lakteh ima umazano sive ožuljke
SSKJ
popacáti -ám dov. (á ȃ) narediti, da so na čem packe: učenec je popacal zvezek
// ekspr. narediti kaj umazano; umazati: popacati krilo; otrok se je popacal; popacati si obleko z jedjo
    popacán -a -o: popacan prt; biti ves popacan
SSKJ
popackáti -ám dov. (á ȃ) narediti, da so na čem packe: popackati knjigo; popackati se s črnilom
// ekspr. narediti kaj umazano; umazati: popackati obleko; otrok se je popackal; popackati se pri jedi
● slabš. v življenju je popackal veliko papirja napisal veliko slabih del
    popackán -a -o: popackan otrok; s črnilom popackan zvezek; ves je popackan po obrazu
SSKJ
pŕnja -e ž (r̄) nar. cunja: zaviti v umazano prnjo / biti oblečen v siromašne prnje
SSKJ
rokáča -e ž (á) slabš. debela, velika roka: s svojo umazano rokačo je zamahnil proti njej
SSKJ
zapacáti -ám dov. (á ȃ) narediti, da so na čem packe: zapacati zvezek; s črnilom zapacati spričevalo
// ekspr. narediti kaj umazano; zamazati: zapacati obleko; otrok se je zapacal
● slabš. zapacati bolnika z neustreznim zdravljenjem mu povzročiti slabe posledice
    zapacán -a -o: biti zapacan; zapacana obleka
SSKJ
zapackáti -ám dov. (á ȃ) narediti, da so na čem packe: zapackati risbo, zvezek
// ekspr. narediti kaj umazano; zamazati: zapackati krilo; zapackati si roke
    zapackán -a -o: zapackana knjiga
SSKJ
beige tudi bež [béž] prid. neskl. (ẹ̑) podoben naravni barvi volne, umazano bel: priljubljeni barvi sta beige in siva; moda te sezone priporoča beige tone
SSKJ
labradórec tudi lábradorec -rca m (ọ̑; ȃ) srednje velik lovski pes črne, rjave, umazano bele barve s plosko visečimi uhlji in kratko, gosto, trdo dlako: gojiti labradorce
SSKJ
onesnaževáti -újem nedov. (á ȗ) delati kaj nečisto, umazano, navadno zdravju škodljivo: izpušni plini onesnažujejo zrak
Število zadetkov: 42