Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ
gólšen -šna -o [u̯š(ọ̄) pridevnik od golša: golšno tkivo
SSKJ
gvánten -tna -o prid. (ȃ) nižje pog., v zvezi gvantna uš zajedavec na človeku, ki se zadržuje v obleki; bela uš
SSKJ
jélša -e [u̯šž (ẹ́) drevo ali grm z nazobčanimi jajčastimi ali srčastimi listi in krogličastimi plodovi: z jelšami obrasel potok; jelše in vrbe
 
bot. črna jelša s temnim lubjem, ki raste na vlažnih tleh, Alnus glutinosa; siva jelša z gladkim sivim lubjem in na spodnji strani sivkastimi, gosto dlakavimi listi, Alnus incana; zelena jelša ki raste v gorah kot grm, Alnus viridis
SSKJ
jélšev -a -o [u̯šprid. (ẹ́) nanašajoč se na jelšo: jelšev les; jelševo listje, lubje / jelšev grm; jelševo drevje / jelšev gozd
● 
nar. vzhodnoštajersko jelševa gospoda jara gospoda
SSKJ
jélševec -vca [u̯š(ẹ́) zool. večji sladkovodni rak s širokim glavoprsjem in z dolgim repom, Astacus astacus: okusno meso jelševcev
SSKJ
jelševína in jélševina -e [u̯šž (í; ẹ́) 
  1. 1. jelšev les: uporaba krhke jelševine
  2. 2. redko jelševo drevje, grmovje: ob bregu je rasla visoka jelševina
SSKJ
jélševje -a [u̯š(ẹ́) jelševo drevje, grmovje: jelševje zarašča travnik; skriti se v jelševje ob potoku / krčiti jelševje jelšev gozd
// delati butare iz jelševja jelševih vej
SSKJ
jélševka -e [u̯šž (ẹ́) 
  1. 1. nar. užitna goba rjavkaste barve, ki raste v šopih na panjih listavcev; mala štorovka: nabirati jelševke
  2. 2. zool. vodna žuželka z dvema paroma skoraj enakih kril, Sialis lutaria: uporaba jelševke za ribjo hrano
SSKJ
jélšje -a [u̯š(ẹ̄) jelševje: ob reki so rasli topoli in jelšje; skriti se med jelšje
SSKJ
jélšnica -e [u̯šž (ẹ̑) nar. majhna pegasta sladkovodna riba z brčicami; babica: vitke jelšnice
SSKJ
kršélj -a (ẹ̑) nar. zajedavec na močneje poraslih delih človeške kože, navadno v obraslem delu osramja; sramna uš: imeti kršelje; nalezel se je kršeljev
SSKJ
krváv -a -o prid. (ȃ) 
  1. 1. nanašajoč se na kri:
    1. a) v roki je držal krvav nož; krvav sneg; imel je krvave dlani, roke; bolnikovo blato je bilo krvavo / otrok je ves potolčen in krvav; po obrazu je krvav; obveza je že krvava / krvav madež na obleki; srna je puščala krvavo sled / krvavi telečji zrezki / krvava klobasa krvavica
      // krvavi žulji / ekspr. pogledal ga je s krvavimi očmi
    2. b) nav. ekspr.: krvavi boji; prišlo je do krvavega konca, obračuna; krvav pretep, zločin; krvave demonstracije; krvava zadušitev revolucije; krvavo dejanje; maščevanje je bilo krvavo / krvave izkušnje iz vojnih let / zavladal je krvav teror
    3. c) ekspr.: goreti s krvavim plamenom, žarom; oblaki so bili čisto krvavi; krvava zarja
  2. 2. ekspr. ki se pojavlja v zelo visoki stopnji, v močni obliki: krvava krivica se mu godi; krvava žalitev / to je v krvavem nasprotju / govoril je s krvavo resnobo / moral je plačevati krvave denarje
    ● 
    ekspr. začel se je krvavi ples bitka, bojevanje; ekspr. potil je krvavi pot zelo se je trudil, trpel; knjiž., ekspr. jokati krvave solze zelo trpeti; ekspr. biti krvav pod kožo nagnjen k strastem, materialnim užitkom; ekspr. roke ima do komolcev krvave zakrivil je veliko smrti; veliko ljudi je pobil
    ♦ 
    bot. krvavi mlečnik rastlina z zlato rumenimi cveti, ki ima v steblu temno rumen strupen sok, Chelidonium majus; etn., kot grožnja otrokom ubogaj, drugače te bo odneslo krvavo stegno; jur. krvavi denarič sodna pristojbina v srednjem veku v zvezi z umorom ali ubojem; krvavo sodišče; med. krvava griža griža s krvavim blatom; zool. krvava uš škodljiva žuželka, pokrita z belim voščenim puhom, Eriosoma lanigerum
    krvávo 
    1. 1. prislov od krvav: krava krvavo mokri / piše se narazen ali skupaj krvavo rdeč ali krvavordeč obraz
    2. 2. ekspr. izraža visoko stopnjo, močno obliko česa: krivda se mu krvavo maščuje; krvavo mi bo plačal; to še krvavo potrebujem; hrane krvavo primanjkuje; krvavo zaslužen denar; krvavo zares gre; sam.: do krvavega ga je pretepel
SSKJ
lázica -e ž (ȃ) šalj., redko uš: tam je zelo umazano, lahko stakneš še kako lazico
SSKJ
nagláven1 -vna -o prid. (ā) ki je za na glavo: naglavni nakit; pisane naglavne rute / naglavna svetilka svetilka, ki se nosi na glavi; naglavna uš
SSKJ
pogorélščina -e [u̯š tudi ž (ẹ̑) 
  1. 1. ekspr. neuspeh, polom: doživeli so veliko pogorelščino
  2. 2. zastar. prispevki za pogorelce: zbirati pogorelščino
SSKJ
polšíca -e [u̯šž (í) samica polha: polšica z mladiči
SSKJ
polšína -e [u̯šž (íredko  
  1. 1. polšja koža: kučma iz polšine
  2. 2. polšje meso: pečena polšina
SSKJ
pólšina in polšína -e [u̯šž (ọ̄; í) 
  1. 1. redko polšja luknja: polh je prilezel iz polšine
  2. 2. polšja past: nastavljati polšine
SSKJ
pólšji -a -e [u̯šprid. (ọ̄) nanašajoč se na polhe: prodati polšje kožice; polšje meso / polšje krzno / polšja luknja / polšji lov
SSKJ
pólškórenj -rnja [u̯š(ọ̑-ọ̑) nav. mn., obrt. škorenj, ki sega približno do srede meč: obuti polškornje
Število zadetkov: 59