Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
utoníti utónem dov. (ī ọ́)
1. nehote priti pod (vodno) gladino in se zadušiti zaradi vdora vode v pljuča: deček bi utonil, če ga ne bi rešil neki kopalec; utoniti v ribniku
2. ekspr. izginiti pod (vodno) gladino; potoniti: vedro se je utrgalo in utonilo / ves prah je utonil v lužah
3. ekspr., navadno s prislovnim določilom izginiti, izgubiti se: gledala je za njim, dokler ni utonil v gozd, v gozdu; prijatelja sta utonila v noč; utoniti v množici / njegove besede utonejo v splošnem trušču
4. ekspr., z oslabljenim pomenom, navadno z glagolskim samostalnikom, v zvezi z v izraža nastop stanja osebka, kot ga določa samostalnik: utonil je v trden spanec; utoniti v spomine / ti dogodki so že utonili v pozabo / taborišče je utonilo v nočni tišini
● ekspr. grmovje je utonilo v snegu grmovje je prekril sneg; ekspr. v vinu mu utonejo vse skrbi pozabi nanje; ekspr. sonce je utonilo za gore je zašlo; ekspr. brez njega bi utonila v blatu bi se moralno pokvarila; ekspr. utoniti v dolgovih zelo se zadolžiti; propasti zaradi dolgov; ekspr. utoniti v nemškem, tujem morju postati sestavni del nemškega, tujega naroda in prenehati se šteti za pripadnika svojega naroda; ekspr. jokala je, da bi skoraj utonila v solzah močno, silovito
SSKJ²
vêdrnik1 tudi védrnik -a m (ȇ; ẹ̑)
nar. klop ali polica v kmečki kuhinji za vedra, škafe z vodo: postaviti vedro na vedrnik
SSKJ²
vzdíhoma prisl. (ȋ)
knjiž. z vzdihom, vzdihujoč: vzdihoma je dvignila vedro s tal; vzdihoma je zaprl trudne oči
SSKJ²
zavihtéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. držeč v roki premakniti kaj v velikem loku: voznik zavihti bič; zavihteti kol, palico nad kom; zavihtel je vedro in izlil vodo; kramp si je s hitrim gibom zavihtel na ramo
2. ekspr. v velikem loku vreči: deček zavihti kamen v zrak / zavihteti napadalca proč od sebe
3. zamahniti pri delu s čim: zavihteti kladivo, motiko, sekiro
// ekspr. začeti opravljati s kakim orodjem zanj značilno delo: pridno so zavihteli krampe / nasprotnika sta zavihtela meče
    zavihtéti se 
    z odrivom spraviti se kam: zavihteti se na konja, v sedlo / zavihteti se čez ograjo
    zavihtèn -êna -o:
    žvižg zavihtenega biča
SSKJ²
jasníti -ím nedov. (ī í)
1. delati, da je kaj brez oblakov: veter jasni nebo; nebo se jasni; brezoseb. jasni se, lep dan bo
// knjiž. delati kaj bolj svetlo: češnja je jasnila temino borovcev
2. knjiž. delati kaj veselo, vedro: otroci mu jasnijo življenje / obraz se mu je ob njegovem pripovedovanju začel jasniti
3. knjiž. pojasnjevati, osvetljevati, razkrivati: vse opisuje bolj skopo in le bežno jasni ta leta; jasniti resničnost in vse bolj pronicati vanjo
    jasníti se 
    1. s smiselnim osebkom v dajalniku prihajati do spoznanja, začenjati razumevati: začelo se mu je jasniti, da stvar ni popolnoma v redu; otroku se v tej starosti že jasni, kaj sme in česa ne sme; brezoseb. počasi se je začelo jasniti v njegovi preprosti pameti
    2. postajati bolj določen, opredeljen, razviden: misel se jasni; v diskusijah se pojmi jasnijo / razmere se jasnijo / knjiž. ornamenti stenske slikarije se jasnijo
    ●     v glavi se mu je začelo jasniti prihajal je k zavesti, razsodnosti
SSKJ²
kalálnik -a [kalau̯nik] m (ȃ)
nar. zahodno vedro: zlivati vodo iz kalalnika
SSKJ²
kíbla -e ž (ȋ)
nižje pog. vedro, vedrica: kibla za smeti, vodo / v kotu celice je stala kibla
SSKJ²
románca -e ž (ȃ)
lit. lirsko-epska pesem navadno z vedro ljubezensko vsebino: pisati romance / ruska, španska romanca
● ekspr. z njim je doživela nepozabno romanco imela lepo ljubezensko razmerje
♦ glasb. skladba liričnega značaja
SSKJ²
sítula -e ž (ȋ)
kovinska posoda z ročajem in navadno z ornamenti, vedro: bronasta situla; situle in amfore / vaška situla najdena na Vačah
SSKJ²
ujasníti -ím dov., ujásnil (ī í) star.
1. zjasniti2, razjasniti2: veter je ujasnil nebo; nebo se je ujasnilo; brezoseb. prenehalo je snežiti in kmalu se je ujasnilo / vreme se ujasni
2. narediti kaj (bolj) veselo, vedro: novica mu ni ujasnila obraza; čelo, oko se mu ujasni
    ujasnjèn -êna -o in ujásnjen -a -o:
    ujasnjene oči
SSKJ²
vêdrce tudi védrce -a s (ē; ẹ̄)
manjšalnica od vedro: zliti vodo iz vedrca
SSKJ²
vedríca -e ž (í)
nar. manjše vedro: z vedrico zlivati vodo v škafe / vedrica vode
SSKJ²
vedrína -e ž (í)
1. stanje vedrega človeka: kljub občasni vedrini je pesimist; žalost prehaja v vedrino / življenjska vedrina / pripoved je polna vedrine
2. vedro nebo: stopil je na prag in se zazrl v vedrino
SSKJ²
vêdrn tudi védrn -a -o prid. (ē; ẹ̑)
nanašajoč se na vedro: vedrni ročaj
♦ teh. vedrni bager bager z brezkončno verigo posod za zajemanje (sipkega) materiala
SSKJ²
zjasníti2 -ím dov., zjásnil (ī í)
1. narediti, da je kaj brez oblakov: veter je zjasnil nebo; nebo se je zjasnilo; brezoseb. proti jutru se je popolnoma zjasnilo / vreme se je zjasnilo
// knjiž. narediti kaj bolj svetlo: zvezde so zjasnile noč
2. knjiž. narediti kaj (bolj) veselo, vedro: otrok jima je zjasnil življenje
    zjasníti se ekspr.
    postati vesel, veder: prej žalostne oči so se zjasnile / njegov glas se je zjasnil
    ●     ekspr. obraz se mu je zjasnil z mimiko je izrazil, da ni več v negotovosti, strahu; ekspr. ob teh besedah se mu je čelo zjasnilo prenehal je biti negativno, neugodno razpoložen; vznes. pesnik je upal, da se bodo vremena zjasnila da se bodo razmere, okoliščine izboljšale
Število zadetkov: 35