Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SNB

Zadetki iskanja

SNB
vídeoumétnost -i in vídeo umétnost -- -i ž (ȋ-ẹ́)
umetnost, katere izrazno sredstvo je video: Med bogato ponudbo razstav – dogajanje na tem področju je po vsem svetu zelo živahno – se kdaj pa kdaj zgodi, da naletimo tudi na razstavo videoumetnosti E ↑vídeo... + (↑)umétnost
SNB
vodnárka -e ž, člov. (á)
ženska, rojena v astrološkem znamenju vodnarja: tipična vodnarka; trmasta vodnarka; Vodnarko odlikuje odstopanje od povprečja in njen – vedno zelo osebni – slog E (↑)vodnár
SNB
zamŕznitiSSKJ -em dov. (ŕ ȓ)
1. ustaviti videoposnetek tako, da se prikaže negibljiva slika: Gledalec lahko z digitalnim videorekorderjem zamrzne sliko živega prenosa ali preklopi na upočasnjeno gibanje
2. pog. priti v stanje, navadno začasno, neodzivnosti na ukaze; zmrzniti: Program za šumnike deluje le napol – znake sicer lepo prikazuje, vendar je zelo verjetno, da bo računalnik zamrznil E iz mŕzniti = cslov. mrъznǫti, hrv., srb. mȑznuti, rus. mërznutь, češ. mrznout < pslov. *mьrznǫti 'zmrzniti' k (↑)mràz
SNB
ambientálni -a -o [ambijentalni] prid. (ȃ)
ki pripada ambientu, ga ustvarja: ambientalna osvetlitev; Premišljeno izbrane oblike in ambientalna svetloba, izbrani in usklajeni dodatki lahko prostorske omejitve spremenijo v prijeten ambient E (← it. ambientale) iz (↑)ambiènt
    ambientálna glásba -e -e ž (ȃ, ȃ)
    nevsiljiva zlasti elektronska instrumentalna glasba brez poudarjenega ritma, namenjena ustvarjanju prijetnega razpoloženja: Pod drevesa bodo namestili ležalnike, viseče mreže, uredili bodo tudi knjižnico na prostem z ambientalno glasbo in gostinsko ponudbo
    ambientálna postavítev -e -tve ž (ȃ, ȋ)
    umetniška razstava, instalacija, postavljena znotraj ali zunaj galerije, muzeja, izkoriščajoč dano okolje: Poleg razstav doma in po svetu je pripravila že nekaj ambientalnih postavitev v zgodovinskih objektih in na prostem
    ambientálno gledalíšče -ega -a s (ȃ, í)
    gledališče, ki za uprizoritve izbira okolja zunaj gledaliških stavb in skuša v prostoru zabrisati mejo med igralci in občinstvom: Svoje tekste je pisal predvsem za ambientalno gledališče, hotel jih je postavljati v bunkerje iz prve svetovne vojne, na grobišča
    ambientálno prisl. (ȃ)
    ambientalno pomembna stavba; Poleg luči kot izjemno pomembnega scenskega elementa dogajanje zelo premišljeno ritmizira glasba, ki prostor ambientalno naseljuje
SNB
angléškiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)
    angléški brák -ega -a m, živ. (ẹ̑, ȃ)
    lovski pes gonič, ki ga uporabljajo zlasti za lov na zajce; beagle: Angleški brak ima kratko in zelo gosto dlako, mehke in dolge uhlje ter srednje močan dolg rep, ki je na konici vedno bel
Glasuj SNB
casual1 -- cit. [kêžuəl] prid. (ȇ)
1. obl. sproščen, neformalen, zlasti v povezavi z oblekami in obutvijo: casual kolekcija; casual obleka; Podjetje v prihodnjem letu stavi na oblačila, ki jih označujejo kot novo romantiko v casual stilu
2. sproščen, neformalen, ravnodušen, zlasti v komunikaciji: Američani so s svojo brezbrižnostjo, sproščenostjo, casual in pregovorno pozitivno držo zdaj prekosili sami sebe E ← agl. casual ← stfrc. casuel ← poznolat. cāsuālis 'naključen' iz cāsus 'padec, dogodek, naključje'
    casual2 prisl. (ȇ)
    Večina je bila oblečena zelo športno in casual
SNB
domáčiSSKJ -a -e prid. (á)
    domáča strán -e -í ž (á, ȃ ȋ) rač.
    spletna stran z vsebino določene osebe, podjetja: izdelati domačo stran; obiskovati domačo stran; Domače strani so urejene po temah, izbiramo pa lahko med desetimi: od umetnosti in zabave prek športa in potovanj do novic in tehnologije
    domáči stúdio -ega -a [studijo] m (á, ú)
    ustrezno tehnično opremljeni prostori v domači hiši, domačem stanovanju za snemanje (glasbe): Vokale sem posnel v domačem studiu, ki sem si ga uredil v garaži svojega doma
    domáči vídeo -ega -a m (á, ȋ)
    videoposnetki, narejeni s snemalno opremo za domačo rabo, namenjeni predvajanju v domači hiši, domačem stanovanju: Hotel sem, da je sproščena, kot da bi snemali družinski domači video, hkrati pa je morala biti zelo prepričljiva
SNB
fólk1 -a m (ọ̑)
glasba, ki temelji na ljudskem izročilu ali je napisana v zanj značilnem slogu; folk glasba: V klubih so igrali džez, folk, kar je bilo pač popularno E ← agl. folk (music) 'ljudska (glasba)' iz folk 'ljudstvo'
    fólk2 -- v prid. rabi
    folk festival; folk pevka; Letošnji festival so odprle flamske folk skupine
    fólk glásba -- -e ž (ọ̑, ȃ)
    glasba, ki temelji na ljudskem izročilu ali je napisana v zanj značilnem slogu; folk1 mehiška folk glasba; festival folk glasbe; Našemu ušesu je prav tako zelo blizu folk glasba, ki temelji na anglosaksonskem srednjeveškem ljudskem glasbenem izročilu
SNB
fotográfskiSSKJ -a -o prid. (ȃ)
    fotográfski spomín -ega -a m (ȃ, ȋ)
    sposobnost človeka, da lahko predstave, misli, podatke o videnem v spominu zelo dobro, natančno, v podrobnostih ohrani: Bil je čudežni otrok, ki je navduševal s svojim fotografskim spominom
SNB
genétskiSSKJ -a -o prid. (ẹ̑)
    genétska revolúcija -e -e ž (ẹ̑, ú)
    velika, hitra sprememba na področju raziskovanja genetike, uporabe genske tehnologije; genska revolucija: Enaindvajseto stoletje bo gotovo minilo v znamenju genetike. Dobrih 50 let po odkritju zgradbe DNK smo sicer šele na začetku genetske revolucije, toda obeti so zelo dobri
    genétski inženíring -ega -a m (ẹ̑, ȋ)
    1. spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genski inženiring (1), genska tehnologija (1), gensko inženirstvo (1): razvoj na področju genetskega inženiringa; Med predavanjem je zatrdil, da se ne zavzema za genetski inženiring pri človeku niti ne misli dobro o njem
    2. tehnologija za spreminjanje in preurejanje genov organizmov, zlasti z namenom, da bi ti postali bolj zdravi, odporni, za človeka bolj uporabni; genski inženiring (2), genska tehnologija (2), gensko inženirstvo (2): tehnike genetskega inženiringa; Raziskovalcem je pred kratkim uspelo z genetskim inženiringom sintetizirati mišji kostni mozeg, ki ne zavrača transplantata svinjskega tkiva
    genétsko prisl. (ẹ̑)
    gensko: genetsko spremenjena hrana; Teoretično bi bilo mogoče izvorne celice tudi genetsko spremeniti
    genétsko spremenjêni organízem -- -ega -zma m (ẹ̑, é, ī) nav. mn.
    organizem, katerega genski material je spremenjen z metodami genske tehnologije; gensko spremenjeni organizem, GSO: vsebovati genetsko spremenjene organizme; Pri proizvodnji hrane se genetsko spremenjenim organizmom ne bomo mogli izogniti
SNB
informatívniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
    informatívni dán -ega dnéva m (ȋ, ȃ ẹ̑)
    dan, ko se na kaki ustanovi, zlasti šolski, dobi informacije o možnosti šolanja in možnostih za zaposlitev z izobrazbo, pridobljeno na tej ustanovi: imeti informativni dan; organizirati informativni dan; priti na informativni dan; Informativni dan je izpolnil vsa njegova pričakovanja, po njegovem so se zelo dobro pripravili in jim tudi realno predstavili možnosti zaposlitve po študiju
SNB
in vitro1 -- -- cit. [in vítro] v prid. rabi (ȋ)
ki poteka zunaj živega organizma, navadno v epruveti ali drugi laboratorijski posodi: in vitro oploditev in oploditev in vitro; in vitro poskus in poskus in vitro; Za in vitro raziskave so raziskovalci uporabili rastlinske ekstrakte ali čiste fenolne spojine E ← lat. in vitrō 'v steklu'
    in vitro2 prisl. (ȋ)
    Zelo je pomembno, da rezultate svojega razvojnega in raziskovalnega dela vrednotimo tako in vitro, se pravi v laboratoriju, kot v klinični praksi
SNB
jédSSKJ -í ž (ẹ̑ ȋ)
    jéd na žlíco -í -- -- ž (ẹ̑, í; ȋ)
    tekoča jed, navadno iz več vrst živil, ki se jé z žlico: Zelo rada ima jedi na žlico: enolončnice, juhe, obare
SNB
kontáktniSSKJ -a -o prid. (ȃ)
    kontáktna oddája -e -e ž (ȃ, ȃ)
    radijska ali televizijska oddaja z gosti v studiu, ki nudi poslušalcem oziroma gledalcem možnost navadno telefonskega sodelovanja v programu: Oglasila sem se v eno od kontaktnih oddaj v zvezi s sistemom ocenjevanja in nujnosti pisanja ne vem koliko kontrolk in spraševanj
    kontáktna oséba -e -e ž, člov. (ȃ, ẹ̑)
    kdor je določen za stik z zainteresirano javnostjo, poslovnimi partnerji, sodelavci: številka kontaktne osebe; Določi se kontaktno osebo, ki bo dajala ponudnikom dodatne informacije, pri čemer pa mora zelo paziti, da je raven obveščenosti za vse ponudnike enaka
SNB
médijskiSSKJ -a -o prid. (ẹ́)
    médijska vôjna -e -e ž (ẹ́, ó)
    dalj časa trajajoče prepiranje, spopadanje prek medijev: Objava tajnih dokumentov je sprožila pravo medijsko vojno
    médijski atentát -ega -a m (ẹ́, ȃ)
    silovit napad prek medijev: Namen te oddaje je bil vsekakor medijski atentat na politika
    médijski dogódek -ega -dka m (ẹ́, ọ̑)
    v medijih zelo odmeven, velik, pomemben dogodek: Globalni medijski dogodek je opozoril na prihajajočo krizo
    médijsko prisl. (ẹ́)
    medijsko oglaševati; medijsko pokrivati; Drugi sodni korak v medijsko odmevnem primeru je storjen, že konec junija pa bo jasno, kakšno bo nadaljevanje
SNB
néokatehumenát -a m (ẹ̑-ȃ) rel., po drugem vatikanskem koncilu
uvajanje navadno že krščenih odraslih vernikov v poglobljeno življenje po načelih rimskokatoliške vere: začeti neokatehumenat; vodenje neokatehumenata; Neokatehumenat želi pomagati, da bi po povezovanju božje besede, oznanjevanja, liturgije in moralnega spreobrnjenja posamezniki obnovili dar krsta, ki so ga že prejeli
// skupnost, skupina, ki se uvaja v tako življenje: Nama je na samem začetku zelo veliko pomagala zakonska skupnost, ki je pozneje prerasla v neokatehumenat E ← nlat. neocatechumenatus iz (↑)neo… + ↑katehumenát
SNB
pasívniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
    pasívna híša -e -e ž (ȋ, í)
    hiša, pri kateri se zaradi izkoriščanja naravnih virov energije ter posebnega načina gradnje za ogrevanje in hlajenje porabi zelo malo dodatne energije: gradnja pasivnih hiš; Zaradi stopnjevanja energijske krize se zadnja leta o varčevanju in o pasivni hiši govori in piše vse več
SNB
piščánčjiSSKJ -a -e prid. (á)
    piščánčja grípa -e -e ž (á, í)
    zelo nalezljiva, hitro razvijajoča se virusna bolezen, ki se s ptic prenaša tudi na druge živali in človeka, pogosto s smrtnim izidom; aviarna influenca, ptičja gripa: zboleti za piščančjo gripo; virus piščančje gripe; Podobno kot sars tudi piščančja gripa pri človeku povzroča hudo okužbo dihal in se mnogokrat konča smrtno
SNB
pízditi -im nedov. (ī ȋ) vulg.
jeziti se, razburjati se in navadno grobo, glasno preklinjati: pizditi čez vse; Gledalci v foteljih pred tevejem pizdijo zaradi sodniških slepomišenj in poznavalsko grmijo nad sfiženimi predložki
// zelo grobo, glasno zmerjati, oštevati: V ekipi smo se zmenili, da bomo drug o drugem govorili brutalno resnico, da bomo pizdili drug na drugega, ker sicer dokumentarec ne bo zanimiv E ← hrv., srb. pízditi iz (↑)pízda
SNB
polovíčniSSKJ -a -o prid. (ȋ)
    polovíčna ávtocésta -e -e ž (ȋ, ȃ-ẹ́)
    hitra cesta z enim voznim in odstavnim pasom v vsako smer; polavtocesta: gradnja polovične avtoceste; Minister na podlagi izkušenj opozarja, da so polovične avtoceste zelo nevarne, ker voznikom dajejo videz, da so avtoceste
Število zadetkov: 219