Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > Svetokriški

Zadetki iskanja

Svetokriški
izkazati -kažem dov. izkazati, pokazati: raunu leto riſnizo danaſs ijm hozhem iskasat nedol. ǀ jeſt ſim ſi naprej vſel iskaſat nedol., v kakushni vishi imate letu ſturiti ǀ ſmò my dolshni v' hishi boshy ſe ponishat, inu zhaſt yskasat nedol. Krajlu zhes vſe Krajle ǀ ſim naprej vſel danaſs N: N: to dolshnust jskasat nedol. ǀ obene dobrute ble Bogu dopadezhe nemore en karshenik yskaſat nedol. ǀ v'Rimi je ta nar vekshi sapuvid, Spodobno zhast ijkasat nedol. nijh Boguvom, inu Tempelnom ǀ Meni, katiri vernem karſhenikom govorim nej treba skasat nedol., de Bug je sapovedal ſe poſtit ǀ inu vener taku malu zhaſti Tebi iskashem 1. ed. ǀ Vekshi zhaſt, inu shlushbo ijſkashesh 2. ed. Beſedniku, de bi praudo tebi vdubil, kakor pak ſvetnikom ǀ od taiste velike Milosti Boshje, katero G: Bug iskashe 3. ed. tej greshni dushi ǀ ſtrejshe, brani, inu vſo dobruto yskashe 3. ed. ǀ zhast, inu hualo, ketero cellu kershenstvu danas iſkashe 3. ed. krajlu zheſs vſe krajle ǀ zhaſt, inu lubesan Vidu yskaſhe 3. ed. ǀ aku takorshna zhaſt ſe yskashe 3. ed. enimu zhloveku v' njegovi hishi ǀ veliko shalost inu poterplènie prutu timu bolnimu ijskashe 3. ed. ǀ Spodobnu je tedai de Marij Divizi vſo zhast, inu lubesan isKashemo 1. mn. ǀ kaku malu hualeshnoſti tebi skashemo 1. mn. ǀ neboyteſe vy Gospoda, de bi zhaſt katiro Bogu iskashete 2. mn. bres velikiga lona oſtala ǀ katerimu Judje obene zhaſti neiskasheio +3. mn. ǀ iskashite vel. 2. mn. miloſt njegovi dushizi ǀ leto reſnizó danaſs N: N: bom iskasal del. ed. m ǀ veliko zhaſt je iskaſal del. ed. m tem poslanem shlushabnikom Bobylonskiga Krajla ǀ eni Gospej vſo zhaſt je yskasal del. ed. m ǀ vſo zhast ſvoi materi Berhſabei je yſkasal del. ed. m ǀ je Goſpud veliko miloſt ny is kasal del. ed. m ǀ ta dua Sveta Apoſtela veliko lubesan ſta iskasala del. dv. m ǀ Ajdy bodo vekshi zhast iskasali del. mn. m ſvojm Malikom, kakor vy Cerkvom ǀ nashi katolish Firshti vſo zhaſt ſo taiſtom iskaſali del. mn. m ǀ andoht, inu zhaſt ſo JESUSU noter v' Zerkuah yskaſali del. mn. m ǀ Jogry na mory ſo JESUSU takorshno andoht, inu zhaſt yskasali del. mn. m ǀ vſe ſtuary veliko andoht pruti temu nerſvetejshimu offru ſo bile iskasale del. mn. ž izkazati se izkazati se, pokazati se: zhlovik je dolshan hualeshin ſe iskasat nedol. ǀ de bi ony imeli lubiti, inu hualeshni ſe yskasat nedol. ǀ dobrutliu, inu hualeshen ſe iskasesh 2. ed. Moj vſmileni Bug ǀ cilu najdem de ta nepametna shivina hualeſhna ſe iskashe 3. ed. tem, od katerih kejkaj dobriga prajme ǀ Kumaj od deſset edn hualeshen ſe yskashe 3. ed. ǀ hualeshni ſe temu kloshtru iskaſheio 3. mn. ǀ cilu tize, kazhe, levij, inu pſy s'enu maihinu kruha, ali s'eno kust, hualeshni ſe iskasheio 3. mn. ǀ Pojdite tjaKaj, inu ſe isKashite vel. 2. mn. Fariem ǀ mei deſſetimi en mei deſſetimi en ſam ſe je hualeshen iskasal del. ed. m ǀ hualeshni ſe bomo isKasali del. mn. m Marij Divizi s'Kusi stonovitno, inu andohtlivo shlusbo
Svetokriški
Jeruzalemitanar -ja m prebivalsko lastno ime Jeruzalemčan: ſò kakor Jeruſalemitanary im. mn. (IV, 13) ǀ S. Theodorus po dolgi lakoti, inu sushi Iroſolimitanerjom daj. mn. je bil ſproſſil desh (IV, 438) Branje v drugem zapisu ni zanesljivo, poleg tega v dostopni literaturi o svetnikih z imenom Teodor ni najti ustrezne legende; → Jeruzalem, → Hierozolomitar.
Svetokriški
kladivo -a s kladivo: Leta je taku terd, de obenu kladuu im. ed., ali shelesu resbiti ga nemore ǀ kladvu im. ed. pomeni Svete misly ǀ kladivu im. ed. vſelej zhistishi prihaia ǀ Dohter ima ſvoje piſſma, inu praude naſtrani puſtiti … Couazh ſvoje kladvu tož. ed. ǀ Beſedniki ſo v'roki dershali Bukue: kovazhij kladovu tož. ed. ǀ ſe je puſtil ſtouzh s' shibami, s' gaishlami, inu s' kladouam or. ed. ǀ s'enem teshkem kladvam or. ed. ga satauzhejo ǀ kadar je s'kladvam or. ed. taukil ǀ s' duema kladuama or. dv. ſo taukli ǀ ushe ſo ſapovedali debele shtrike spleſti, kleishe, kladoua tož. mn., sheble, bodezhe ternie perpravit ǀ sheble, kladua tož. mn., shtrike, inu kleishe vun vſamejo ǀ eni zherni, oſmujeni kovazhij, kateri s' ene gorezhe pezhy ſo zhloveske glave, inu ſerza jamali, inu s'gorezhmy kladovamy or. mn. taukli
Svetokriški
klicati -ičem nedov. klicati: sazhne na pumozh te druge klizat nedol. ǀ na semlo ſi prishal to shkodlivo shival iskati, inu klizat namen. ǀ Klizhem 1. ed. tudi sa prizho vniga Bogabojezhiga Miniha Ordna S. Bernarda ǀ inu she vſelei klizhesh 2. ed. to sgubleno ouzhizo h' tebi ǀ S. Bernardus klizhe 3. ed. vukupai vſe greshnike, inu greshnize ǀ s' Svetimy Litaniamy klizhemo 1. mn. ǀ na pomozh G. Boga, inu Divizo klizheio 3. mn. ǀ vkup sholnerje Klizheio 3. mn., inu sbiraio ǀ Boga na pomuzh klizhejo 3. mn. ǀ cilu hudizha na pomozh klizheo 3. mn. ǀ Boga, Boga ſa ſvit proſſite, njega na pomozh klizhite vel. 2. mn. ǀ s'postele je gori skozhil, po hishi tekal, pſse vkup klizal del. ed. m, v'rosizh je trobil ǀ de ſi lih ſim taiſto klizhal del. ed. m nej hotela k' meni priti ǀ de bi tega Duhouniga Pastiria v'ſpuvidi sa pomuzh neklizala +del. ed. ž ǀ vij bi na vuſ glaſs shrajali, inu na pomozh klizali del. mn. m
Svetokriški
kmetiško prisl. kmečko: So tekli kmeti, ter grobu po kmeteshku so jo ſtepli shnyh laſhnivo prizho (V, 17) → kmetiški
Svetokriški
kopriva -e ž kopriva: Lucifer is lete nebeske roshe bi nebil ratal ena ſmerdezha Kopriua im. ed. ǀ namejſti ene lepe roshe eno bodezho koprivo tož. ed. … vshafaio ǀ nar poprej varva de bi koprive im. mn., inu ternie neraslu ǀ na mejſti ſadu koprive tož. mn. mu je rodila ǀ raſte na gmajni, vmej terniam, inu koprivamy or. mn.
Svetokriški
kreatura -e ž božja stvaritev, živo bitje: Ie mogozhe de bosh vezh lubil eno Creaturo tož. ed., katera drusiga nej kakor en shakel poln gnuſobe ǀ katerimu vſe creature im. mn. Nebeſke, inu semelske na shlushbo ſtresheio ǀ G. Bug je ſtuaril trij ſorte creatur rod. mn., ali ſtuari ǀ je bila zhes vſe creature tož. mn. povishana ← clat. creatura ‛(božja) stvaritev’
Svetokriški
kriv -a prid. kriv, tj. 1. odgovoren za kaj slabega: Shpegul nei kriu im. ed. m, aku en gard zhlovek ſe noter gleda ǀ ſazhne tiga S. Mosha dolshiti de je shnio kriu im. ed. m, inu de od njega je shroka ǀ ti ſi kriva im. ed. ž de tuoja Hzhij je taku nemarna ǀ aku sdaj tebi hudu ſe hody, nej kriua im. ed. ž Mati, ampak ſama ǀ takorshna perſona ſama je kryva im. ed. ž, de v' hudu imè je per ludeh prishla ǀ ſamy ſte ſi krivi im. mn. m ǀ ty kateri ſó bily shnjo kryvi im. mn. m ſo bily to Firshtinio pregovorili, de bi rekla, de Euphroſinus en bogaboyezhi Mladenizh je ny ſilo ſturil 2. nepravičen, lažen: nebo reiſſ, ampak enu krivu im. ed. s, folsh perseshtvu ǀ skuſi jeſik prideio folsh prizha, kryvu im. ed. s persheshtvu inu cella gmaina hudobnoſti ǀ kadar pred pravizo krivo tož. ed. ž prizho zhes ſuoiga blishniga govorj ǀ lagajne nam prepovej. Slaſti pak tu krivu tož. ed. s prizhovajne ǀ katerih je veliku vezh, kakor krivyh prijzh rod. mn. ǀ S: Bug ſaurashi lashnike, inu krive tož. mn. ž prizhe, de vſe glatku bò pogubil ǀ Resbite tajſte krijve tož. mn. ž mere ǀ My ſmò pò sgul krivih mest. mn., inu shkodlivih potih hodili po krivem nepravično, krivično: sa tiga volo pokrivem ludje ſe zhes nas toshio ǀ niKar po Krivem ſe ne praudaj s'tuojm blishnim ǀ kar ſi vſel po krijvem tajſtimu kmetu ǀ po krivim ſe perſega ǀ telle po krivim ſvojmu kmetu vſame ǀ po kryvim leto shlahtno brumno dekelzo je v' shpot perpravil ǀ po kryvem ſo bily … pred Ceſſarjam Conſtantinam obtosheni
Svetokriški
krivičen -čna prid. 1. krivičen: ti ſi ble neuſmilen, kryvizhin im. ed. m, golufen, preuſeten, nezhiſt, neovoshliu kakor poprej ǀ Preuſeten je bil kakor Lucifer, neuſmilen kakor Nero, krivizhin im. ed. m kakor Herodesh, neſramen kakor Domitianus ǀ ta krivizhni im. ed. m dol., inu ſlabishi sa myr, inu odpushajne tiga nadolshniga, inu mozhneshiga je dolshan proſsit ǀ vasha ſodba je krivizhna im. ed. ž ǀ drugi urshoh te krivizhne rod. ed. ž ſodbe ǀ kejkaj krivizhniga rod. ed. s, inu shkodliviga ſturij is ſvoje hude vole ǀ krivizhnimu daj. ed. m pak prau ſo dalli ǀ ieſik rezhe eno shpotlivo kryvizhno tož. ed. ž beſſedo zhes ſvojga blishniga ǀ de bi ſturil krivizhno tož. ed. ž ſodbo zhes eno vbogo vudovo ǀ aku tebi eno shpotlivo, inu krijvizhno tož. ed. ž besſedo rezhe ǀ hudizh pak hozhe, de bi bli neusmileni, nesramni, krivizhni im. mn. m, inu lashnivi ǀ Od kot tulikajn kryvizhne im. mn. ž ſodbe, folsh prizhe, inu Piſſma ǀ ena keha polna kryvizhnih rod. mn. ludy ǀ ima od boga oblaſt te kryvizhne tož. mn. m vmorit ǀ krijvizhne tož. mn. ž ſodbe dellaio ǀ toshbe krivizhne tož. mn. ž ſo ushe ſmislili ǀ ſo jo tepli shnyh krivizhnimy or. mn. ſodbami 2. krivično pridobljen: Zachæus je tudi doſti kryvizhniga rod. ed. s blaga imel ǀ tulikain ptuyga krivizhniga rod. ed. s blaga imash ǀ s' en krivizhin tož. ed. m dobizhik, s' en Smerdlivi lusht … nebesku Krajleſtvu sapuſtish ǀ ſi vezh shtimal en krivizhni tož. ed. m dol. dobizhik ǀ tu kryvizhnu tož. ed. s blagu nej hotel povernit ǀ ymash krivizhnu tož. ed. s blagu ǀ Vſe krivizhnu tož. ed. s blagu naſai poverne ǀ s' krivizhnem or. ed. s blagam shelish obogatit ǀ krivizhne tož. mn. m dobizhike dellat
Svetokriški
krumpast prid. kriv, zakrivljen: ta pustob A, nej kakor ſim ga jest napiſsal? B, je umasan. C, je krumpast im. ed. m (I/1, 207) ǀ ty Kateri paK imajo Krumpast tož. ed. m nuſs pravio de ſo hudobni, inu neuſmileni (I/2, 3) ǀ vſij taisti, Kateri imajo en dolh nuſs, ali pak krumpast tož. ed. m, ali cilu majhin (I/2, 3) Tvorjeno iz izposojenke iz srvnem. krump ‛kriv, krivo raščen’.
Svetokriški
krumpasto prisl. postrani, krivo: Ta pushtop H, Hualeshnost, ſtoij krumpastu (I/1, 210) → krumpast
Svetokriški
lagati lažem/lagam/legam nedov. lagati: v' tem mejſtj Colonia ſta bila dva kupza, katera ſta snala lagat nedol., ble kakor pſ lajat ǀ lagati nedol., inu kunshtnu golufati ǀ lety imaio ſvoj laſtni jeſik, namrezh klet, preklinat, predushat, perſegat, shentovat, klaffat, inu logat nedol. ǀ takrat hudizh ſe perkashe inu eno shlafernizo mu da, rekozh: Lashesh 2. ed. ǀ kadarkuli zhlovik laga 3. ed. greh ſturi ǀ kadar eden lagà 3. ed., reſnize negovori ǀ kaj je ſatu meni mari, de li nuza, inu pomaga shiher ſe lega 3. ed., ſakaj ta je modruſt tiga ſvejtà ǀ zhe pak jeſik je zhern, namrezh, de govori hude greshne beſſede, de kolne, preklina, po krivim ſe perſega, shentuje, plentuje, klaffa, marmra, opraula, lashe 3. ed., folsh prizha ǀ ta dua ne laſheta 3. dv., inu negolufata ǀ Ali nesamerite vy meni, aku bom rekal, da grobu lashete 2. mn. ǀ lasejo 3. mn. po vſijKotah de bi li eden tega drugiga v'shkdo perpravitij ǀ ſo taku dolgu lagale del. mn. ž inu prekladale, dokler ie bilu od eniga na duanaiſt prishlu Branje zapisa lasejo (I/1, 19) ni zanesljivo.
Svetokriški
lažniv -a prid. lažniv: rokò tej lashnivi daj. ed. ž sheni opari ǀ Shtraifai Gospud tiga lashniviga tož. ed. m ži. opraulauza ǀ grobu po kmeteshku so jo ſtepli shnyh laſhnivo tož. ed. ž prizho ǀ hudizh pak hozhe, de bi bli neusmileni, nesramni, krivizhni, inu lashnivi im. mn. m ǀ Norske, inu lashnive im. mn. ž ſo bile lete huale ǀ sakaj taku mozhnu lubite te golufne, inu lashnive tož. mn. ž rezhy tiga ſveita, inu meſſa → ležniv
Svetokriški
lažnivo prisl. lažnivo: vſy ludje bodo tebe toshili na tvojo posledno uro pred Rihtariam Nebeshkem, zhes katire ſi marmral, opraulal inu loshnivu v' hudu ime perpravil (V, 447)
Svetokriški
ljubezniv -a prid. 1. ljub, ljubljen: nej ſi vezh lubesniu im. ed. m, ampak ſapushen ǀ leta je muj lubeſnivi im. ed. m dol. ſyn, na katerim imam dobru dopadeinje ǀ nash lubesnivi im. ed. m dol. Ozha Nebeſhki nihdar naſs ne bo sapuſtil ǀ O Lubesnivu im. ed. s, inu zartanu Deite ǀ Dusha tvojga lubesniviga rod. ed. m brata ǀ verniſe k' meni lubesnivimu daj. ed. m Ozhetu ǀ niker nebomo ta lubeſnivi tož. ed. m dol. myr neshli ǀ de bi s' veſſeljom, inu s' pravo andohtio shly obyskati tiga dobrutliviga, inu lubesniviga tož. ed. m ži. Ieſuſa ǀ ta kateri hozhe tu lubesnivu tož. ed. s ime doſezhi ǀ bomo enu zhudnu, inu lubeſnivu tož. ed. s prikaſajne vidili ǀ Maria Diuiza shelij, de bi nie lubesniu tož. ed. s detetce ieſushika gledali, zhaſtili, inu lubili ǀ nej danaſs Maria Diviza nam kashe ſvoje lubeſniu tož. ed. s detetce Ieſushika ǀ per tvojm lubesnivim mest. ed. s ſerzi ǀ lubesnivi im. mn. m Corinthery ſe ſo h' pokuri perpraulali ǀ Lubesnivi im. mn. m moj Jogry, vy vidite mojo veliko britkoſt ǀ Ah lubesniui im. mn. m Poshlushavizi ǀ Ah lubesnivy im. mn. m Nem. Nem. ǀ Jeſt Tebi perporozhim te lubesnive tož. mn. m moje poshlushavize 2. ljubezniv: nekadaj ſtraſhan, sdaj lubesniu im. ed. m ǀ lubenſniu im. ed. m, kakor Pompeius Rimſki Ceſſar ǀ ena lubesniua im. ed. ž mati imà navada opominat ǀ G. Bug pak kakor nasha lubesniva im. ed. ž Matti, hozhe celiga zhloveka imeti ǀ Kadar Eſter shlishi takorshno lubesnivo tož. ed. ž oblubo ǀ s' enem lubesnivim or. ed. m pogledam ǀ lete lubeſnive im. mn. ž beſsede tiga dobrutliviga Dauida vſe zhasti, inu huale ſo bile vredne ǀ trijkrat jo poklizhe s'taistimy lubesnivimy or. mn. beſsedamy primer.> Ena lepa, mlada, zartana vduva, de v' cellem meiſti nei bilu lejpshi, inu lubesnivishi rod. ed. ž, shlishi govorit od letiga Generala
Svetokriški
ljubeznivo prisl. ljubeznivo: malu poprei lubesnivu je bil njega nagouvril ǀ sazhne lubesniu yh gledat, maukat ǀ kateriga lubesniu obyeme, inu na ſvoje Boshje perſe pertiſne ǀ na ſvojo deſno ſtran ga pertiſne lubeſniu ǀ lubeſniuu s'vſem potrebnim oſkerbil
Svetokriški
Merob nepreg. ž osebno lastno ime Meraba: Vas farata, inu sapele kakor ſaul je bil supalal Davida, katerimu je bil oblubil to shlahtno Hzher Merob tož. ed., ter mu je bil dall to shpotlivo Michol Merába, lat. V Merob, hebr. Meráb, starejša Savlova hči (SP 1 Sam 14,49, 18,17)
Svetokriški
Mihol nepreg. ž osebno lastno ime Mihala: Vas farata, inu sapele kakor ſaul je bil supalal Davida, katerimu je bil oblubil to shlahtno Hzher Merob, ter mu je bil dall to shpotlivo Michol tož. ed. Mihála, lat. V Michol, mlajša Savlova hči in Davidova žena (SP 1 Sam 14,49, 18,20); → Mihal
Svetokriški
milostivo prisl. milostljivo: Taku miloſtivu vaſſ vabi, inu klizhe (V, 385) ǀ ta ſveti mijr, kateriga ſam G: Bug taku milostvu nam ponudi (I/1, 13)
Svetokriški
mogočno prisl. mogoče, izvedljivo: kar ſizer timu zhloveku ſe sdy teshku, inu nemogozhnu, rata mogozhnu, inu lahku (IV, 113)
Število zadetkov: 86