Prosim, če mi lahko pomagate pri tem: ali so živali velikega okvirja ali okvira?
Zadetki iskanja
Jezikovna
Oblikoslovna dvojnica »okvir okvira/okvirja« v terminologiji s področja živinoreje
Jezikovna
O glagolniku »izgorevanje« pri ljudeh in motorjih
Katera oblika je bolj primerna: motor z notranjm izgorevanjem ali motor z notranjm zgorevanjem oz. delavec je izgorel v tovarni ali zgorel v tovarni?
Jezikovna
Okrajšani zapis termina »astronomska enota«
V astronomiji se zelo pogosto rabi njena enota astrononska enota, ki se (do sedaj) največkrat zapiše kot a.e., pisano skupaj, pa tudi po anglosaškem zgledu AU. V zadnjem času se pojavljajo tudi zapisi s presledkom a. e.. Kakšno je vaše mnenje glede ustreznega zapisa, saj v RS ni kakšnega posebnega inšpektorata/službe ipd. za takšne vrste enot? V 1980 se je na FNT ljubljanske univerze pri predavanjih pisalo a.e.. Zanimivo bi bilo tudi videti kako bi bilo z (namišljeno) enoto N/a.e., torej Newton/njuton na astrononsko enoto. Za dolžino se rabi tudi parsek, ki ni toliko sporen, in se po navadi zapiše kar po anglosaškem vzoru kot pc. Ali bi ga mogoče veljalo celo nekako sloveniti kot AU?
Jezikovna
Pisanje skupaj ali narazen: »pasivno agresiven« ali »pasivnoagresiven«
Zanima me, kakšen je pravilen zapis zveze pasivno agresiven (pasivno agresiven odziv; Do njega se je vedla zelo pasivno agresivno; Celo popoldne je bil pasivno agresiven): z vezajem (pasivno-agresiven), skupaj (pasivnoagresiven) ali narazen (pasivno agresiven)?
Sam bi rekel, da zapis z vezajem ni ustrezen, saj ne gre za odziv, ki je pasiven in agresiven, vendar odziv, ki je agresiven na pasiven način. Se potem piše narazen (bil je agresiven, a nikoli aktivno, le pasivno > bil je pasivno agresiven)? Ali pa gre pridevnik izpeljevati iz zveze pasivna agresija in gre potem za enak primer kot literarnozgodovinski?
Še en primer so tipi delovanja pri Webru, ki med drugim govori o "smotrno racionalnem" in "vrednotno racionalnem" delovanju. Kateri zapis je ustrezen v tem primeru? V zvezi s tem se govori o smotrni racionalnosti in vrednotni racionalnosti: mar lahko iz zveze smotrna racionalnost tvorimo pridevnik smotrnoracionalni (glede na to, da je beseda racionalnost sama izpeljana iz racionalen oz. bi bil pridevnik iz racionalnost prej racionalnostni)? Tu poleg omenjenih treh potencialnih možnosti (vezaj, skupaj, narazen) vidim še eno, in sicer kot zvezo dveh pridevnikov: smotrnega racionalnega delovanja. Zdi se mi, da je včasih težko presoditi, ali je smiselno tako zvezo izpeljevati iz samostalniške zveze.
Kateri so kriteriji, s katerimi lahko take zveze preverjamo? Vprašanje s kako, pretvorba v prislovno zvezo, zamenljivost (vrstnega reda) sestavin itd.? Kadar gre za deležnik, gre najbrž vedno za zvezo prislova in pridevnika, ki se piše narazen: ročno izdelati > ročno izdelan/izdelan ročno (tega ne bomo izpeljevali iz ročna izdelava).
Jezikovna
Poimenovanje krajev v SV Sloveniji s končnico -ci
Ali je mogoče racionalno razložiti, zakaj se tako veliko število krajev v Prekmurju in Prlekiji končuje na ci?
Jezikovna
Polglasnik in knjižni jezik
Pojasnilo k temu sporočilu: iščem odgovor na vprašanje: kaj je pravilna slovenščina (polglasniki, akcent in tudi uporaba metafor/hiperbola).
Na strani ISJFR sem malo brskal ali bi kje našel odgovor na vprašanje o pravilni izgovorjavi določenih slovenskih besed.
Polglasniki in akcent Slovenski dialekti so mi zelo všeč, ampak vprašanje je: kaj pa sploh je pravilna izgovorjava, ki mislim, da bi jo morali uporabljati tudi na javni TV. Prihajam iz MB in iz mojih osnovnošolskih časov imam v spominu eno samo besedo na katero so nas opozarjali, nas popravljali in to je beseda: pes. Tako kot se piše, se na Štajerskem še zmeraj pogosto tudi izgovarja, včasih že kar namerno! Ne torej ps (žal, znaka za polglasnik nimam). Pred kratkim sem v mestnem parku naletel na skupino otrok, katerim je vzgojiteljica ravno nekaj razlagala in izgovorila besedo dež. In se takoj popravila: dž. Nisem se mogel zadržati in sem se oglasil: »Otroci (tudi ta beseda lahko da se v določenem sklonu pogosto napačno izgovarja: otroki), dež je pravilno!*« Vzgojiteljica me je podučila, da gre za polglasnik.
Predvsem pri »vremenskih izrazih« vremenarji v glavnem uporabljajo polglasnike, tako, da se mi zdi, kot, da govorijo angleško: dž, mgla, tema, In tu je še poudarek na zaključek: dober primer je tudi beseda, ki smo jo pogosto slišali v času dopustov: ČAKANJE (na mejnih prehodih). Mogoče se v vsem motim in imam le alergijo na prestolnico, zato se mi zdi, da na javni TV govorijo »ljubljanščino« in ne slovenščino, mogoče se je slovenščina v letih, potem ko sem končal s svojim šolanjem (slovenščino so nas učili itak le v OŠ!) zelo spremenila ali so nas tudi napačno učili? Nimam pojma.
Pretiravanje (hiperbula), metafore: tu so torej še pretiravanja, ki jih najpogosteje uporabljajo športni novinarji. Pa ne vem kako bi ta njihov govor sploh bilo pravilno imenovati, ker se mi zdi velikokrat prav absurdno (celo v smislu: zelena zelenica, npr.). Trenutno se niti ne spomnim posameznih primerov, ker sem se tega pisanja lotil čisto spontano. Pa tudi program hitro zamenjam, ko se začne tisto drenje in čudno govorjenje. Naš profesor slovenščine na 2. gimnaziji v MB je rekel: »Stavek mora biti kratek, jasen in razumljiv« (se mi zdi, kolikor se še spomnim). Sicer s temi mojimi sigurno ne bi bil zadovoljen.
Glede dialektov še naslednje: sem kar dober v nemščini, kjer obstaja seveda tudi veliko dialektov, od bavarskega do severnonemškega ali v Avstriji, od štajerskega pa do dunajskega ... Ampak na javni TV pa uporabljajo: hoch Deutsch.
Jezikovna
Jezikovna
Jezikovna
Prevajanje terminov: »knowledge worker« in »knowledge management«
Pogost termin, ki se sedaj pojavlja, je knowledge management, ki ga večkrat sploh ne prevajajo, če pa ga že, je to upravljanje znanja oziroma upravljanje z znanjem. Kateri je bolj pravilen?
Kako pa bi prevajal knowledge workers? Ali delavci znanja?
Znanstveni delavci pomeni nekaj drugega in je v bistvu ožji pojem.
Je sploh možno iz znanja narediti pridevnik, npr. znanski delavci in znansko upravljanje?
Jezikovna
Prevodi letalskih izrazov
Ali obstajajo slovenski prevodi sledečih angleških izrazov, ki se uporabljajo v letalstvu: Yaw, Pitch, Roll?
Jezikovna
»Prost« ali »prosti pretok oseb, blaga, storitev in kapitala«?
Kako je z določno/nedoločno obliko pridevnika v stalnih besednih zvezah oziroma terminih in v naslovih knjig, poglavij, listin itd.? Primer: prost ali prostipretok oseb, blaga, storitev in kapitala (v Evropski uniji ustaljen izraz za označevanje štirih svoboščin)?
Jezikovna
Slovnična pravilnost voščilnic – vejica med pastavčnimi deli besedila
Med pregledom več voščilnic ob rojstvu otroka se mi je porajalo naslednje vprašanje. Kateri izmed spodnjih zapisov je pravilen? Dobrodošla sreča! ali Dobrodošla, sreča!
Koncept je verjetno enak, kot npr. pri pozdravu, kjer je slovnično pravilen zapis Živijo, Ana! in ne Živijo Ana!
Zapisi z vmesno vejico se mi zdijo bolj pravilni, pa vendar vas rajši vprašam za mnenje, saj jih v poplavi voščilnic v fizičnih in spletnih trgovinah zelo redno najdem. Najlepša hvala za obrazložitev in razjasnitev vprašanja že vnaprej!
Jezikovna
Svojilna oblika kratice »TIC« je »TIC-ov«
Kako pravilno izražamo svojino pri TIC-u (Turistično-informacijskem centru)? Ticev, TIC-ev, Tičev spletni katalog …?
Jezikovna
Termin »eruka kislina«, upravičenost njegovega spreminjanja in tvorba pridevnika
Zanima me, kakšna bi bila pravilna oblika pridevnika, tvorjenega iz lat. imena eruca (po domače rukvica).
Eruški in torej eruška kislina (ki bi ji po domače rekli lahko rukvična kislina)?
Jezikovna
Termin »tomografija« v SSKJ
Delam seminarsko nalogo o optični koherentni tomografiji (OCT). Naletel sem na napako v Slovarju slovenskega knjižnega jezika, in sicer pri slovarskem geslu tomografija. Tomografija je definirana kot rentgensko slikanje telesnih organov v plasteh. Za tomografsko slikanje se uporabljajo tudi drugi fizikalni pojavi poleg rentgenskih valov, med drugimi tudi infrardeče valovanje, ki se uporablja na primer pri metodi OCT.
V Slovenskem medicinskem slovarju Univerze v Ljubljani, Medicinska fakultete je tomografija definirana kot globinsko slikanje telesa ali organov v plasteh. Menim, da je to bolj natančna in pravilna definicija.
Razumem, da je bila računalniška tomografija, ki uporablja rentgenske žarke, med pionirji tomografskega slikanja, vendar menim, da bi bilo koristno definicijo posodobiti, da odraža napredke v metodah slikanja v medicini.
Po mojem mnenju je tudi definicija računalniške tomografije zgrešena, saj naj bi bile to vse tomografije, in ne samo rentgenske, ki za svoje delovanje uporabljajo računalniško obdelovanje podatkov, vendar to nerodno poimenovanje izhaja iz mednarodnega prostora.
Jezikovna
Jezikovna
Ustreznost prevoda: »holotropen«
Imam vprašanje za vašo Jezikovno svetovalnico in bi vam bil zelo hvaležen za odgovor.
Zanima me, ali se angleška beseda holotropic v slovenščino prevede kot holotropsko ali holotropno. V angleščini je ta beseda opredeljena kot sestavljanka besed (holos, 'celota' tropic 'obračati se proti ali spreminjati'), iz (trapein, 'gibanje proti nečemu'):
From ὅλος (hólos, »whole«) -tropic (»turning or changing«), from [script?] (trapein, »movement towards something«)
Pomen besede je torej ´orientirati se proti celoti`.
Povzeto po: http://en.wiktionary.org/wiki/holotropic
Jezikovna
Vetrovni ali vetrni stržen?
V rabi opažam oba pridevnika pri tej besedni zvezi. Ali sta oba pravilna in sta sopomenska ali je kako drugače s tem?
Jezikovna
Volilci ali volilni upravičenci?
Zanima me, zakaj v medijih ne razlikujejo med pojmoma volilec in volilni upravičenec in kakšno je vaše mnenje o pomenski razliki med obema.
Jezikovna
Vprašanje iz kemije: »večatomska« molekula ali »večatomna« molekula?
Katera oblika pridevnika je v naslednjem primeru ustrezna: večatomna ali večatomska molekula? Glede na skladenjsko podstavo ('taka, ki je iz več atomov') predvidevam, da večatomna.
Število zadetkov: 52
Dostopnost