Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
gŕčati, -ím, vb. impf. knurren: pes grči, Z., C., Staro Sedlo-Erj. (Torb.); medved grči, der Bär brummt, C.; Kaj tam grče, kaj tam zvone? Preš.; murren, Štrek.; — girren: grlica grči, BlKr., C.; schnurren, Cig.; röcheln, Cig.; rollen, rasseln, Mur., Fr.-C.
Svetokriški
Hebrejar m osebno lastno ime Abul Faraj (?): Hebreher im. ed. taku bere ǀ Kir Hebreiar im. ed. bere ǀ Hebrehiar im. ed. pak bere ǀ kakor bere Hebreær im. ed. ǀ Hæbreiar im. ed. bere Verjetno je mišljen Abúl Faráj z vzdevkom srlat. Bar Hebraeus (1226–86), dobesedno ‛Judov sin’ (njegov oče je bil namreč judovski zdravnik Aaron), razlagalec Svetega pisma.
Prekmurski
hìter -tra -o prid.
1. hiter: Hert je neznano hitri v bežaji AI 1878, 8; jezik moj je, liki pero hitroga piszácsa TA 1848, 36; Bár na hitri Vſzkorom csáſzi, Angyelje bi me neſzli BKM 1789, 234
2. zvit, zvijačen: Hitri Králi, i Czaſzari na ſzvejti ſzo bili SŠ 1796, 125
Prekmurski
hüdóuba in hüdóba -e ž
1. hudobija: naj me ne ſzkvari hüdouba moja KŠ 1754, 228; ſtera je naj dühovnejſa hüdouba KŠ 1771, 446; i jáko mrſzka hüdouba KM 1790, 28; naj káksa hüdouba k-sivini, ona pa vö nemore KOJ 1845, 53; bláznikov Hüdôba tebé blôdi KAJ 1848, 237; nai ſze te greisnik poverné od ſzvoje hüdoube SM 1747, 8; za volo vnouge hüdoube tvoje KŠ 1754, 176; od vſze hüdoube zcsiſcseni KŠ 1771, A4a; Na náſz od düſevne hüdoube oſzlobodi KMK 1780, 30; od gládi, i druge hüdoube vari nász BKM 1789, 345; nesetüje môdro Hüdôbe odüriti KAJ 1848, 147; teda ſze konecz vcſini hüdobi SM 1747, 10; zgoni zmojega ſzrczá vſzo hüdoubo KŠ 1754, 238; da bi nyegovo hüdoubo doli mogel obleicsi SM 1747, 53; Znajoucsi pa Jezus hüdoubo nyihovo KŠ 1771, 73; i prisesztno hüdoubo od nász odvzemi KM 1783, 22; Odürjávajo hüdoubo BKM 1789, 140; Nazâ plácsa hüdôbo nepriátelom mojim TA 1848, 43; ne naſzledüimo Deczo nego vu máloj hüdoubi TF 1715, 8; csi vu ſzvojoj hüdoubi vmerjéjo KŠ 1771, 35; Napunyeni vſzákov hüdoubov KŠ 1771, 449; Naj me bar ſztrási ſzvom hüdoubom SŠ 1796, 72; ráj gotov mrêti, Kako ſz-hüdôbov 'ziveti BRM 1823, 308; prouti dühovnim hüdoubam KŠ 1754, 106; ládajo, prouti dühovnim hüdoubam KŠ 1771, 587; na ſzkvári me z-mojimi hüdoubami KM 1783, 134
2. teža, težava: Zadoſztaje dnévi hudouba nyegova KŠ 1771, 21
Prekmurski
jáliti se -im se nedov. hliniti: Csi gli ſze on do csaſza jáli, Oládas ga BRM 1823, 370; Csi szo bár jalili z szvojimi vusztami i z jezikom szvojim szo nyemi lagali TA 1848, 63; lutheranszki fararje szo sze znali jáliti pri nasz KOJ 1914, 132
Svetokriški
Jekonias m osebno lastno ime Jojahin: vſij nje ſtarishi ſo bilij taiſto minuto rano tiga greha prejeli, de ſi lih ſo bilij veliki prijatelij Boshij, kakor rekozh: Abraham, Iſaak … Iekonias im. ed. (II, 49) Jojahín, lat. V Iechonias, izraelski kralj (SP Jer 27,20, Bar 1,3, Mt 1,11)
Prekmurski
kàma prisl.
1. kam, izraža vprašanje po kraju, proti kateremu je dejanje usmerjeno: Kama je po ſzvojem gori ſztánenyi ſou KŠ 1754, 112; Oh ſzvetlo ſzuncze, kama KŠ 1754, 250; Kama ido po ſzmrti vörnih düſe KMS 1780, B2; Celi sereg fticsov, kama dalecs, kama KAJ 1870, 26; hová? kama? AIN 1876, 35
2. izraža usmerjenost v nedoločen kraj: ali neznas, odkud ide, i kama odhája KŠ 1771, 271; Nej so znali, kama bi legli BJ 1886, 9
3. v oziralnih odvisnikih kamor, za izražanje poljubnosti kraja, proti kateremu je dejanje usmerjeno: Ino Evangelium ... Kama ſze racsuna Vucſenye Nebeſzkoga Orſzága Klücſov SM 1747, 36; Ah bár dabi 'ze ednouk tá, Kama 'zelejm priti KŠ 1754, 274; poſzlao je je vu meſzto, kama je on bio idoucsi KŠ 1771, 202; Oh kak je lejp’ orſzág tam kama jaſz idem SŠ 1796, 61; ga pelajo tá, kama ovak ne more pridti KOJ 1833, VI; je vu šolo hodila, kama je nigdár nej kesno prišla BJ 1886, 4
4. čim, izraža stopnjevanje časa dogajanja: Kama dale na törszkoj zemlji je szpletanca tak velika, ka sze vövdárjênye boja mámo csakati AIP 1876, br. 6, 3
Prekmurski
làgovo prisl. slabo: csi bár szo nase solé te escse zadoszta lagovo bilé vu réd vzéte AI 1875, br. 2, 6
Prekmurski
lìbra -e ž libra, kovanec: Bár bi meli ſtiri grosse ali libre SIZ 1807, 50; mi vsze radi vzememo, ali pa edno libro KOJ 1845, 142
Prekmurski
màntra -e ž
1. muka, trpljenje: bi nam Szopilo v-düsi mantre obcsütênye KAJ 1848, 7; K mantri je on na vsze szvoji sztezaj TA 1848, 8; Neg’ mo mántro lejhko vcſini BKM 1789, 68; ſzkvarjenyé, ſtero ſztoji i vmántri peklénſzkoj KŠ 1754, 75; Szkim je náſz odküpo? ſz-ſzvojov nedú'znov mántrov KŠ 1754, 119; peklénſzkoga ognya mántrom, naj me bár Sztrási SŠ 1796, 72; ſteroga tejlo od grejha vnouge mántre trpi KŠ 1754, 243; moje moke, i mantre prikapcſi je oh Jezus k-tvojemi kri'si KM 1783, 69; csi ſze na prekléte Zglédnemo i na ny mántre BKM 1789, 456; na kris raſzpéti vu veliki mántraj ſzi escse tvojo düso vö ſzpüſzto KŠ 1754, 237
2. v zvezi božja mantra razpelo: vü vucsilnici Razpetje (bo'sja mántra) KOJ 1845, 6
Pleteršnik
médvẹd, -ẹ́da, m. 1) der Bär; beli m., der Eisbär (ursus maritimus), črni m., der schwarze Bär (ursus americanus), rjavi m., der braune Bär (ursus arctos), šobasti m., der Lippenbär (ursus labiatus), Erj. (Ž.); — morski m. (neki tjulenj), der Seebär, Erj. (Ž.); — neko zvezdje: der Bär, Cig. (T.); — 2) pl. medvedi = flancati, Notr.
Celotno geslo Pohlin
medved [médved] samostalnik moškega spola

žival medved, LATINSKO: Ursus

Celotno geslo Megiser
medved -a samostalnik moškega spola
Pleteršnik
medvẹ̑dče, -eta, n. junger Bär; Prišel je medved z medvedčeti, Npes.-K.
Pleteršnik
medvẹ̑dəc, -dca, m. dem. medved; 1) junger, kleiner Bär, Cig., Jan., Valj. (Rad); — 2) die Erdgrille, die Werre (gryllotalpa vulgaris), C.
Pleteršnik
medvẹ̑dək, -dka, m. junger, kleiner Bär.
Pleteršnik
medvẹ́dič, m. 1) junger Bär, Z.; — 2) die Bärenmotte (phalaena bombyx), Cig.
Prekmurski
nároča -oč s mn.
1. naročje: Z sterov nemore 'znyecz napuniti prgiscse szvoje, ni nárocs szvoji vezács sznopja TA 1848, 108; ednoga pojbícsa i na nárocsa ga vzévſi ercsé nyim KŠ 1771, 131; I on ga je vzéo vu ſzvoja nárocsa i blagoſzlovo je Bogá KŠ 1771, 170; I vzéo je to dejte Jezuſſa na ſzvoja nárocsa KM 1796, 91; gda ſzi Sziná tvojega mrtvoga z-Kri'sa doli vzétoga na nárocse tvoje prijéla KM 1783, 84; na nárocsa szo vzéli mater KAJ 1870, 165; szvojega sziná na szvojih nárocsaj pokázajoucsa KOJ 1848, 109; pren. Odhájam k-Jezus Kriſztusi, Nárocsa vö razpreſztrém KŠ 1754, 270; mojo düso, i ti jo primi vu tvoja nárocsa KM 1783, 78; Vu tvoja nárocsa bi'sim, Vu mojoj ſzmrtnoj vöri SŠ 1796, 118; Ah bár dabi ſze vnárocsaj Tvoji 'Ze ſzegrejvao KŠ 1754, 261; vido je Lázara vu nárocsaj nyegovi KŠ 1771, 226; bár da bi ſze vnárocſaj Tvoji Iezus 'Ze ſzegrejvao BKM 1789, 281
2. morski zaliv: nika nárocsa ſzo pa na pamet vzéli, ſtera ſzo brod mela KŠ 1771, 426
Prekmurski
obrnóuti tudi obernóuti -ém dov.
1. obrniti, spremeniti usmerjenost česa v nasprotno smer: Gdate táblo obrnéjo, teda sze KAJ 1870, 9; pren. Goszpodin Bogh oberni knám ſzvoie milosztivno licze ABC 1725, A7a; I tak od iſztine vüha obrnéjo KŠ 1771, 651; tvoiega ſzvétoga licza ne oberni procs od nyega SM 1747, 63; kikoli te vdári na dejſznom tvojem liczi, obrni nyemi i to drügo KŠ 1771, 116; Tve licze na me obrni BKM 1789, 380
2. narediti, da dobi kaka dejavnost vsebino, kot jo nakazuje določilo: on mori neſzrecso obernoti na dobro SM 1747, 70; kibi dela na ſzvoj haſzek obrnouti nemogau KŠ 1771, A5b; Oh bár da bi je mogao na náj lepſi Paradi'som obrnouti KM 1783, 157; On vſzigdár lejho more Neſzrecso obernouti BKM 1789, 240; zvün ſzébe na koj drügo mores obrnouti KM 1790, 20; da i obrnés nyih od kmicze k-ſzvetloſzti KŠ 1754, 76; da, na tvoj haſzek obrnés KŠ 1771, A8b; Ti Goſzpodne? lejhko vſza eta na dobro obrnés KM 1790, 40; Nebeſzki Otsa I vſze obrné na dobro KŠ 1754, 269; I vnouge z-ſzinouv Izraelſzki obrné knyihovomi Goſzpodni Bougi KŠ 1771, 162; On vſzo 'zaloſzt Obrné na radoszt BKM 1789, 12; dokecs nyegov ſzvéti Szin ſzobotte poſzvecsenyá na Nedelo ne obrné KM 1796, 4; Vöra, ſz-ſterov Kriſztuſa na nas haſzek obrnémo KŠ 1754, 79; Ti ſzi na dobro obrno tvoje pejneze KM 1790, 28; i na tou je obrno vſzo szvojo mogoucso ſzkrblivoſzt KM 1790, 42; i tvoio ocsino dobro voljo na mé oberni SM 1747, 59; i obrni nyej na vrásztvo eto mojo teskoucso KŠ 1754, 241; nyim na radoſzt ino haſzek obrni KŠ 1754, 218
3. spremeniti lastnost, bistvo: krüh, ino Vino na Kriſztuſſa Jeuſſa Tejlo, I Krv morejo obrnouti KMK 1780, 85; i máta obláſzt nad vodami, da je obrnéta na krv KŠ 1771, 785; gde je vodou, náj bougse vino obrno KM 1796, 96
4. prevesti: Po eti ide Dalmatin Jüri i czejlo Biblio obrné na Stajerſzki jezik KŠ 1771, A6b; ki ſzo na ſzvoj materno rejcs ſz. piſzmo obrnoli KŠ 1771, A6a
obrnóuti se tudi obernóuti se -ém se
1. obrniti se, spremeniti smer, položaj: obrné ſze med lüſztvom i ercsé KŠ 1771, 116; Ki te proſzi, ne obrni ſe od nyega KŠ 1771, 17; obrniſze imeni vu mojoj dvojnoſzti KŠ 1754, 236; I obrno ſzam ſze, da bi vido te gláſz KŠ 1771, 768; I eta erkoucsa obrnoula ſze je KŠ 1771, 332; Naj ſze nazáj obrnéjo, i oszramotijo, ki scséjo meni hüdo KM 1783, 98
2. spremeniti lastnost, bistvo: Ne obrnéſze krüh i vino na Kriſztuſevo tejlo i krv KŠ 1754, 204; ſzo ſze vodé na krv obrnole KM 1796, 34
3. izraža prehod v novo stanje: ali 'zaloſzt vaſa ſze obrné na radoſzt KŠ 1771, 320; Ki sze na lagoje obrné, od toga odevcsiti je tesko AI 1875, kaz. br. 7; csi ſze ne obrnéte i bodete, liki decza KŠ 1771, 58; obernisze Goſzpodne, ino obráni moio Dusso ABC 1725, A8a; ſzmej vas ſze naj na placs obrné KŠ 1771, 751; naj ſze od eti márnoſzt obrnéte k'zivomi Bougi KŠ 1771, 386; nego nai ſze vſzih kpokori obernéio SM 1747, 9; ár ſze je dén nagno, ino ſze je na Vecſér oberno SM 1747, 47; i obrnte ſze na vo zbriſzanye grejhov vaſi KŠ 1771, 349; Na neſzrecso, i 'saloſzt ſze je obrno nyidva ſztális KM 1796, 6; glász bio csüti, ka sze Deák Ferenca beté'znoszt na lagoje obrnôlo AIP 1876, br. 2, 1; i obrnoli ſzo ſze ſzrczom ſzvojim vu Egyptom KŠ 1771, 362; obrnoli ſzo ſze na márnogúcsanye KŠ 1771, 634; K-Bougi, od koga ſzmo ſze po grejhi vkraj obrnoli KMK 1780, 67
4. prevesti se: ako biſze katechismus nemſski na naſſ ſzlovenſzki jezik oberno TF 1715, 9
obernóuči -a -e ki se obrne: po ſteroj ſze vſzákomi Bogá bojecsemi ino knyemi po právoi vöri obernoucſemi csloveki greihi odpüſztio TF 1715, 34
obr̀novši -a -e ko se je obrnil: v litero na pred nyouv bodoucsi vküpglasznik obrnovsi KOJ 1833, 51; I obrnovſi ſze kvucsenikom zouſzeb KŠ 1771, 203
obr̀njeni tudi obèrnjeni -a -o
1. obrnjen, usmerjen v nasprotno smer: ár je ta drüga prôti sztêni obrnyena KAJ 1870, 9; doli obernjenov glavov AI 1878, 7; i vſzej ocsi ſzo vu ſzpráviſcsi na nyega bilé obrnyene KŠ 1771, 176; Oči so nyim na vučitela obernjene BJ 1886, 3; Z pêt obrnyeni, i ospotani naj bodo TA 1848, 55
2. usmerjen, kot kaže samostalnik: Tá na blá'zenſztvo obrnyena ſzkrb Bo'za KŠ 1771, A5a; zemla na nücanye obrnyena AI 1875, br. 1, 5
3. spremenjen glede na lastnost, bistvo: Krüh na ſz. Tejlo obrnyeni KM 1783, 57; Gda bi pa koſtao ſztarisína to na vino obrnyeno vodou KM 1783, 269
4. spreobrnjen: Potom, kak je na krſztsánſzko vöro obrnyeni, je KŠ 1771, 654; kvöri obrnyenoga KŠ 1771, 357; opomina na krſztsánſztvo obrnenye KŠ 1771, 669
5. preveden: na szlovenszki jezik obrnyeni KŠ 1771, A1a; Na ſztári ſzlovenſzki Jezik obrnyena KM 1796, (1); ali ſzo nouve, ali pa zdaj obrnyene na nas jezik BKM 1789, 5; i niſtere znouvics obrnyene, czejle kmojim prilo'zo BKM 1789, 4; Vti prvi knigaj je tüdi doſzta lejpi zNemskoga obrnyeni pejſzen vö dao ſtámpati BKM 1789, 5
Prekmurski
odséjčti tudi odséčti -sečém dov. odsekati: poganszki szodecz dá obadvöma glávo odszecsti KOJ 1845, 86; szo szvojemi Králi i Kralici glávo dáli odszecsti KOJ 1848, 118; odſzecsé nyemi vühou KŠ 1771, 90; pren. I 'zitek Mi nit nyega odszecsés KAJ 1848, 245; Li on mi 'zitek odſzecse BKM 1789, 409; Li on mi 'sitek odſzecsé SŠ 1796, 142; Bár da bi ſze i odſzekli, ki váſz pobüdjávajo KŠ 1771, 567
odsèčeni -a -o odsekan: Záto ti je odszecsena gláva KOJ 1845, 127; Zrinyi Miklósa odszecseno glávo szo Törci na scsápi kázali KOJ 1848, 84
Število zadetkov: 75