Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
drválnik -a [dərvau̯nik] m (ȃ)
nar. prostor v kuhinji med ognjiščem in steno za spravljanje drv, navadno pokrit s klopjo: spomnil sem se, kako sem nekdaj bingljal z bosimi nogami nad praznim drvalnikom (C. Kosmač)
SSKJ²
dúrov -a -o prid. (ȗ)
nanašajoč se na dur: durov akord, trozvok; durov tonovski način; zaigrati durovo in molovo lestvico; C-durova lestvica
SSKJ²
é1 -- in -ja [é êja] m (ẹ̄ ē)
šesta črka slovenske abecede: polglasnik se navadno zapiše z e; trije e-ji; vse eje bere ozko / različni ojačevalci okusa so na embalaži navadno označeni z E-ji E-številkami; nekateri na videz zdravi izdelki vsebujejo veliko sladkorja, maščob in E-jev snovi, označenih z E-številko
// samoglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: ozki e; široki e
    é -- kot imenovalni prilastek
    šesti po vrsti: točka e ne potrebuje razlage / dijak iz 2. e
    ♦     glasb. ton e ton na tretji stopnji C-durove lestvice; med. vitamin E
    é- prvi del zloženk
    1. nanašajoč se na e: vozniški izpit E-kategorije / 2. e-razred
    ♦     kem. E-številka identifikacijska številka aditiva; glasb. E-dur durov tonovski način s štirimi višaji; e-mol molov tonovski način z enim višajem; med. E-vitamin; šah. kmet na e-liniji v peti navpični vrsti z leve strani
    2. elektronski: e-konferenca; e-pošta; e-šola / e-potrošnik
SSKJ²
ênočŕten -tna -o prid. (ē-ȓ)
glasb. nanašajoč se na tone v oktavi, ki je približno v sredini tonskega sistema: enočrtni a, c, g / enočrtna oktava
SSKJ²
f -- in -ja in -a [fə̀ fə̀ja in èf êfa] m (ə̏; ȅ ȇ)
sedma črka slovenske abecede: od f do h; tiskani f-ji; vsi efi ležijo postrani; veliki F
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: f je pripornik
♦ glasb. mali f četrti ton v mali oktavi
    f -- kot imenovalni prilastek
    sedmi po vrsti: odstavek f
    ♦     glasb. ton f ton na četrti stopnji C-durove lestvice
    f- prvi del zloženk
    nanašajoč se na f: vozniško dovoljenje F-kategorije
    ♦     glasb. F-dur durov tonovski način z enim nižajem; f-mol molov tonovski način s štirimi nižaji; F-ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton mali f; šah. kmet na f-liniji v šesti navpični vrsti z leve strani
SSKJ²
ferít -a m (ȋ)
1. nav. mn., kem. spojina železovega oksida in oksida kake druge kovine z izrazitimi magnetnimi lastnostmi: manganov ferit; proizvodnja feritov in magnetov; uporaba feritov v elektroniki
2. metal. čisto železo, obstojno pod 910 °C:
SSKJ²
g -- in -ja [gə̀ gə̀ja in gé gêja] m (ə̏; ẹ̄ ē)
osma črka slovenske abecede: napiši g; mali g; z velikim g; z g-jem
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: zveneči g
♦ glasb. enočrtni g peti ton v enočrtni oktavi
    g -- kot imenovalni prilastek
    osmi po vrsti: odstavek g
    ♦     glasb. ton g ton na peti stopnji C-durove lestvice
    g- prvi del zloženk
    nanašajoč se na g: g-serija
    ♦     glasb. G-dur durov tonovski način z enim višajem; g-mol molov tonovski način z dvema nižajema; G-ključ znak na začetku črtovja, ki določa za izhodiščni ton enočrtni g; šah. kmet na g-liniji v sedmi navpični vrsti z leve strani
SSKJ²
géotêrmičen -čna -o prid. (ẹ̑-é)
geol. nanašajoč se na temperaturo v notranjosti zemlje: geotermični pretok / geotermična elektrarna / geotermična stopnja globinska razdalja v notranjosti zemlje, v kateri se temperatura spremeni za 1 °C / uporaba geotermične energije v praktične namene geotermalne
SSKJ²
glasíti se1 -ím se nedov. (ī í) knjiž.
1. zlasti pri napovedovanju imeti naslednjo vsebino, biti tak: Pitagorov izrek se glasi: a2 + b2 = c2; moja trditev se glasi; sodba se je glasila: pet let ječe; pismo se je glasilo takole / odgovor se je glasil kratko in ostro / z oslabljenim pomenom: kako se glasi vaš naslov; rezervacija se glasi na vaše ime je
2. s prislovnim določilom biti slišen: od hiše sem se je glasil pridušen, že hripav jok; zamolklo zvonjenje se je glasilo iz daljave; iz sobe se glasi veselo žvenketanje kozarcev / vsepovsod se je glasila pesem
    glasíti star.
    razširjati, razglašati: glasiti nove ideje; glasil in poveličeval je njegovo slavo / zastar. glasiti ure biti, udarjati
    glasèč se -éča -e:
    zavarovalna polica, glaseča se na očetovo ime
SSKJ²
h1 -- in -ja [hə̀ hə̀ja in há hája] m (ə̏; ā)
deveta črka slovenske abecede: mali h; od h do m; štirje h-ji
// soglasnik, ki ga ta črka zaznamuje: onemitev haja
♦ jezikosl. grlni h ki se tvori z rahlo priporo
    h -- kot imenovalni prilastek
    deveti po vrsti: odstavek h
    ♦     glasb. ton h ton na sedmi stopnji C-durove lestvice
    h- prvi del zloženk
    nanašajoč se na h: izpit H-kategorije
    ♦     glasb. H-dur durov tonovski način s petimi višaji; h-mol molov tonovski način z dvema višajema; šah. kmet na h-liniji v osmi navpični vrsti z leve strani; voj. H-bomba hidrogenska bomba
SSKJ²
hípovitaminóza -e ž (ȋ-ọ̑)
med. bolezen zaradi pomanjkanja vitaminov: slaba prehrana povzroča hipovitaminoze in avitaminoze / hipovitaminoza C zaradi pomanjkanja vitamina C
SSKJ²
hlévarica in hlevaríca -e ž (ẹ̑; í)
1. dekla, delavka, ki opravlja hlevska dela: služi za hlevarico
2. nar. krava, ki živi stalno v hlevu: Vojnac je redil .. dolgorogo hlevarico, ki je videla beli dan samo takrat, ko so jo gnali k biku (C. Kosmač)
SSKJ²
jágnječji -a -e (ā)
pridevnik od jagnje(c): jagnječja koža; jagnječje meso
SSKJ²
jónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Jonce: jonsko narečje
♦ filoz. jonska filozofija najstarejša starogrška filozofska smer, ki se je ukvarjala s preučevanjem nastanka in razvoja sveta; glasb. jonska lestvica v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona c navzgor; um. jonski kapitel kapitel z volutami na oglih; jonski slog starogrški umetnostni slog, za katerega je značilna vitkost in uporaba jonskega stebra; jonski steber steber z bazo in kapitelom z volutami na oglih
SSKJ²
júžen -žna -o prid., júžnejši (ú)
1. nanašajoč se na jug:
a) južni del, konec vasi; južni predeli dežele; južna Evropa; cesta obide mesto po južni strani; najjužnejša točka celine / južna stena, stran hiše; južno pobočje / južna smer / južna stran veter piha z južne strani z juga; na južno stran se razprostira polje na jug, proti jugu; na južni strani obdaja državo morje na jugu / južni veter; južna železnica v stari Avstriji železniška proga od Dunaja do Trsta / Južna Amerika
b) potovanje po južnih deželah; značilnosti južnih mest / modro južno nebo; vroče južno sonce / južne rastline; južno sadje / južni temperament južnjaški
c) južni prebivalec / južni Slovani
2. nanašajoč se na otoplitev pod vplivom južnega vetra v hladnem obdobju: južno vreme / južni dnevi / sneg postaja južen razmehčan, topeč se
3. ki leži od ekvatorja v smeri proti jugu: severna in južna polovica zemlje
♦ astron. Južni križ ozvezdje južne nebesne polute, katerega najsvetlejše zvezde tvorijo križ; južna točka točka na obzornici, ki leži nasproti severišču; bot. južni srobot srobot s temno vijoličastimi cveti, ki raste na Primorskem, Clematis viticella; fiz. južni magnetni pol magnetni pol, ki se obrne proti jugu, če se magnet lahko vrti okoli navpične osi; geogr. južni pol; južni povratnik vzporednik, po katerem se sonce ob svojem zimskem obratu navidezno premika; južni tečajnik; južna zemljepisna širina zemljepisna širina južno od ekvatorja; meteor. južni sneg sneg, ki pada pri temperaturi okoli 0 °C
    júžno prisl.:
    omenjeni kraji ležijo nekoliko južneje; razprostira se južno od Save / v povedni rabi danes je južno
SSKJ²
kartuzijánski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na kartuzijan(c)e: kartuzijanski samostan / kartuzijanski red
SSKJ²
kerozín -a m (ȋ)
kem. frakcija nafte z vreliščem med 180 °C in 300 °C: več tisoč litrov, ton kerozina; mešanica kerozina in tekočega kisika / natočiti kerozin; kerozin za letala; cene, obdavčitev kerozina; izlitje, iztekanje kerozina; polni rezervoarji kerozina; zgorevanje kerozina
SSKJ²
klimatizírati -am nedov. in dov. (ȋ)
uravnavati temperaturo, vlažnost in menjavanje zraka v zaprtem prostoru: klimatizirati dvorano
♦ les. klimatizirati les umetno uravnavati vlažnost lesa
    klimatizíran -a -o:
    klimatizirani prostori; klimatiziran zrak; lokal je klimatiziran na 22 °C
SSKJ²
kosílnica2 -e [kosiu̯nica] ž (ȋ)
nar. jerbas: Na glavah se jim zibljejo široke kosilnice, pokrite z belimi prti (C. Kosmač)
SSKJ²
kraljévi -a -o prid. (ẹ́)
nanašajoč se na kralje: razkošni kraljevi dvorci; kraljevi prestol; mogočna kraljeva krona / kraljeva moč, oblast / izhaja iz kraljevega rodu / cesarsko-kraljevi [c.-kr.] uradnik uradnik v avstroogrskem cesarstvu / v nagovoru vaše kraljevo veličanstvo
// zelo velik, obilen; kraljevski: dobil je naravnost kraljevo plačilo
● star. kraljeva roža Blagajev volčin
♦ min. kraljeva voda mešanica solne in solitrne kisline, v kateri se topi zlato; šah. kraljevi gambit
Število zadetkov: 99