izobraževálen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na izobraževanje: izobraževalni tečaji; izobraževalne oddaje po radiu; izobraževalno društvo / izobraževalni postopek; izobraževalna učinkovitost šole / izobraževalna politika / izobraževalni center; vzgojno-izobraževalna ustanova
♦ ped. izobraževalna vrednost pouka; splošno izobraževalna šola šola, ki daje splošno izobrazbo
Zadetki iskanja
SSKJ²
SSKJ²
káder1 -dra m (á)
publ. delavci, usposobljeni za določeno področje, stroko: dobiti, usposobiti kadre; sistematično razvrstiti nov kader / skrb za kadre za vzgojo kadrov / center za izobraževanje kadrov / z oslabljenim pomenom: gostinski, medicinski kader; vodilni kader / revolucionarni kadri
● publ. zeleni kader med prvo svetovno vojno dezerterji avstrijske vojske, ki se skrivajo v gozdovih
publ. delavci, usposobljeni za določeno področje, stroko: dobiti, usposobiti kadre; sistematično razvrstiti nov kader / skrb za kadre za vzgojo kadrov / center za izobraževanje kadrov / z oslabljenim pomenom: gostinski, medicinski kader; vodilni kader / revolucionarni kadri
● publ. zeleni kader med prvo svetovno vojno dezerterji avstrijske vojske, ki se skrivajo v gozdovih
SSKJ²
klíničen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na kliniko: klinični pregled; klinične preiskave / klinični oddelek za nalezljive bolezni / klinična bolnišnica in klinični center [KC] bolnišnica, ki združuje več klinik / ekspr. značaje je opisoval s klinično natančnostjo z veliko
♦ med. klinična diagnoza; klinična smrt stanje, ko preneha dihanje, oživljenje pa je še mogoče; psiht. klinična psihologija psihologija, ki proučuje duševno problematične ali ogrožene ljudi
nanašajoč se na kliniko: klinični pregled; klinične preiskave / klinični oddelek za nalezljive bolezni / klinična bolnišnica in klinični center [KC] bolnišnica, ki združuje več klinik / ekspr. značaje je opisoval s klinično natančnostjo z veliko
♦ med. klinična diagnoza; klinična smrt stanje, ko preneha dihanje, oživljenje pa je še mogoče; psiht. klinična psihologija psihologija, ki proučuje duševno problematične ali ogrožene ljudi
- klínično prisl.:
pacient je bil klinično že mrtev
SSKJ²
korespondénčen -čna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na korespondenco: korespondenčna dokumentacija; korespondenčno pismo / korespondenčni center, urad; vzpostaviti korespondenčne odnose; korespondenčna banka, zavarovalnica; korespondenčna mreža / korespondenčna seja; korespondenčno glasovanje, odločanje; korespondenčno gradivo
nanašajoč se na korespondenco: korespondenčna dokumentacija; korespondenčno pismo / korespondenčni center, urad; vzpostaviti korespondenčne odnose; korespondenčna banka, zavarovalnica; korespondenčna mreža / korespondenčna seja; korespondenčno glasovanje, odločanje; korespondenčno gradivo
SSKJ²
lévi -a -o prid. (ẹ́)
1. ki je na isti strani telesa kot srce: leva noga, rama, roka; z levo stranjo telesa se je naslonil na zid; poškodovati si levo oko / levi čevelj za na levo nogo
// ki je v odnosu do človeka na taki strani: avto se je prevrnil na levi bok; leva stran ceste; levo zadnje kolo se je snelo / levi breg reke gledano v smeri toka; levo krilo vojske, moštva gledano v smeri napada
2. politično liberalen: poslanci leve opozicije; leva študentska organizacija / leve skupine v gibanju; levo krilo stranke
3. pog. nepomemben: veliko denarja je šlo za organizacijo neke leve prireditve
● nar. levi otroci otroci, ki jih ima poročen moški z žensko, s katero ni v zakonski zvezi, nezakonski otroci; ekspr. gleda kot levi razbojnik (na križu) grdo, hudobno; ekspr. danes je menda z levo nogo vstal ves dan je slabo razpoložen; leva roka star. kmetija leži na levo roko od ceste na levi strani; pog. ne gre tako lahko, čeprav sem mislil, da bom to naredil z levo roko z lahkoto, brez težav; pog. ne gre z levo roko obsojati njihovo ravnanje brez premisleka; pog. delo opravlja z levo roko ne temeljito, površno; star. zakon na levo roko zakon med osebo zlasti iz vladarske družine in osebo bistveno neenakega socialnega izvora; morganatični zakon; nar. leva žena ženska, ki ima spolno razmerje z moškim, poročenim z drugo žensko
♦ grad. leva vrata vrata, ki se odpirajo v levo; mat. leva stran enačbe stran, ki je na levi strani enačaja; navt. levi bok ladje gledano od krme proti premcu; obrt. levi (zidan) štedilnik štedilnik, pri katerem se vratca odpirajo v levo; leva petlja prvina (pri pletenju), ki ima na narobni strani obliko desne petlje; polit. italijanski levi center; strojn. levi navoj navoj, pri katerem se vijak pomika naprej, če se vrti v nasprotni smeri kot urni kazalec; šport. levi krilec igralec, ki povezuje obrambo in napad na levi strani, zlasti pri nogometu; levo krilo igralec, ki igra na levi strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu
1. ki je na isti strani telesa kot srce: leva noga, rama, roka; z levo stranjo telesa se je naslonil na zid; poškodovati si levo oko / levi čevelj za na levo nogo
// ki je v odnosu do človeka na taki strani: avto se je prevrnil na levi bok; leva stran ceste; levo zadnje kolo se je snelo / levi breg reke gledano v smeri toka; levo krilo vojske, moštva gledano v smeri napada
2. politično liberalen: poslanci leve opozicije; leva študentska organizacija / leve skupine v gibanju; levo krilo stranke
3. pog. nepomemben: veliko denarja je šlo za organizacijo neke leve prireditve
● nar. levi otroci otroci, ki jih ima poročen moški z žensko, s katero ni v zakonski zvezi, nezakonski otroci; ekspr. gleda kot levi razbojnik (na križu) grdo, hudobno; ekspr. danes je menda z levo nogo vstal ves dan je slabo razpoložen; leva roka star. kmetija leži na levo roko od ceste na levi strani; pog. ne gre tako lahko, čeprav sem mislil, da bom to naredil z levo roko z lahkoto, brez težav; pog. ne gre z levo roko obsojati njihovo ravnanje brez premisleka; pog. delo opravlja z levo roko ne temeljito, površno; star. zakon na levo roko zakon med osebo zlasti iz vladarske družine in osebo bistveno neenakega socialnega izvora; morganatični zakon; nar. leva žena ženska, ki ima spolno razmerje z moškim, poročenim z drugo žensko
♦ grad. leva vrata vrata, ki se odpirajo v levo; mat. leva stran enačbe stran, ki je na levi strani enačaja; navt. levi bok ladje gledano od krme proti premcu; obrt. levi (zidan) štedilnik štedilnik, pri katerem se vratca odpirajo v levo; leva petlja prvina (pri pletenju), ki ima na narobni strani obliko desne petlje; polit. italijanski levi center; strojn. levi navoj navoj, pri katerem se vijak pomika naprej, če se vrti v nasprotni smeri kot urni kazalec; šport. levi krilec igralec, ki povezuje obrambo in napad na levi strani, zlasti pri nogometu; levo krilo igralec, ki igra na levi strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu
- lévo prisl.:
prehitevati levo; levo usmerjen časopis, politik; levo in desno od ceste ležijo njive; sedela je levo od njega; informacije dobite v sobi št. 15 levo
● nav. iron. deliti nauke levo in desno vsem ljudem; zamahoval je s palico levo in desno na vse strani;
SSKJ²
mèdobčínski -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ki je, poteka med občinami: medobčinsko srečanje, tekmovanje / plodno medobčinsko sodelovanje
// namenjen, skupen več občinam: medobčinski zdravstveni center; medobčinski skladi za šolstvo / medobčinski urbanistični načrt
ki je, poteka med občinami: medobčinsko srečanje, tekmovanje / plodno medobčinsko sodelovanje
// namenjen, skupen več občinam: medobčinski zdravstveni center; medobčinski skladi za šolstvo / medobčinski urbanistični načrt
SSKJ²
mehanografíja -e ž (ȋ)
1. veda o mehanskih strojih, napravah za obdelavo podatkov in o njihovi praktični uporabi: hitro se je uveljavil na področju mehanografije / posvetovanje o mehanografiji / center, oddelek za mehanografijo za obdelavo podatkov s takimi stroji, napravami
2. adm. mehanski stroji, naprave za obdelavo podatkov: prodati zastarelo mehanografijo; stroji za luknjanje, razvrščanje kartic in druga mehanografija
1. veda o mehanskih strojih, napravah za obdelavo podatkov in o njihovi praktični uporabi: hitro se je uveljavil na področju mehanografije / posvetovanje o mehanografiji / center, oddelek za mehanografijo za obdelavo podatkov s takimi stroji, napravami
2. adm. mehanski stroji, naprave za obdelavo podatkov: prodati zastarelo mehanografijo; stroji za luknjanje, razvrščanje kartic in druga mehanografija
SSKJ²
metadónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na metadon: metadonska terapija; metadonsko zdravljenje / metadonski center; metadonski program zdravljenja odvisnosti; metadonska ambulanta
nanašajoč se na metadon: metadonska terapija; metadonsko zdravljenje / metadonski center; metadonski program zdravljenja odvisnosti; metadonska ambulanta
SSKJ²
mladolétnik -a m (ẹ̑)
mladoleten človek: duševnost, vzgoja mladoletnikov
♦ pravn. mlajši od 14. do 16. leta, starejši mladoletniki od 16. do 18. leta starosti; disciplinski center za mladoletnike zavod, kamor odda sodišče mladoletnega prestopnika za nekaj ur na dan ali za nekaj dni zaradi prevzgoje
mladoleten človek: duševnost, vzgoja mladoletnikov
♦ pravn. mlajši od 14. do 16. leta, starejši mladoletniki od 16. do 18. leta starosti; disciplinski center za mladoletnike zavod, kamor odda sodišče mladoletnega prestopnika za nekaj ur na dan ali za nekaj dni zaradi prevzgoje
SSKJ²
možgánski -a -o prid. (ȃ)
1. nanašajoč se na možgane: možganski živci; popokalo mu je več možganskih žilic; možgansko tkivo / možganska poškodba; možgansko vnetje / možganska prostornina / možganski kirurg / operacija možganskega tumorja
2. publ. duševen, razumski: možganska sposobnost / možganski človek / možgansko delo / možganski kapital inteligenca, znanstveniki kot pomemben člen v družbenem razvoju; ekspr. možganski trust skupina ljudi, ki opravlja raziskovalno, svetovalno delo v kaki dejavnosti
♦ anat. možganski center ali možgansko središče del možganske skorje, ki ima določeno funkcijo; možganski ganglij skupek živčnih celic v možganih; možganski prekat votlina v možganih, napolnjena z možgansko tekočino; možganski privesek ali možganski podvesek hipofiza; možganska hemisfera ali možganska poluta polovica velikih ali malih možganov; možganska ovojnica; možganska skorja siva plast na površju velikih možganov z ganglijskimi celicami; možganska vijuga guba možganovine med dvema brazdama; možgansko-hrbtenjačna tekočina likvor; med. možganska kap naglo prenehanje delovanja možganov zaradi krvavitve ali zamašitve žil; možganska krvavitev izliv krvi v možgane iz pretrgane žile
1. nanašajoč se na možgane: možganski živci; popokalo mu je več možganskih žilic; možgansko tkivo / možganska poškodba; možgansko vnetje / možganska prostornina / možganski kirurg / operacija možganskega tumorja
2. publ. duševen, razumski: možganska sposobnost / možganski človek / možgansko delo / možganski kapital inteligenca, znanstveniki kot pomemben člen v družbenem razvoju; ekspr. možganski trust skupina ljudi, ki opravlja raziskovalno, svetovalno delo v kaki dejavnosti
♦ anat. možganski center ali možgansko središče del možganske skorje, ki ima določeno funkcijo; možganski ganglij skupek živčnih celic v možganih; možganski prekat votlina v možganih, napolnjena z možgansko tekočino; možganski privesek ali možganski podvesek hipofiza; možganska hemisfera ali možganska poluta polovica velikih ali malih možganov; možganska ovojnica; možganska skorja siva plast na površju velikih možganov z ganglijskimi celicami; možganska vijuga guba možganovine med dvema brazdama; možgansko-hrbtenjačna tekočina likvor; med. možganska kap naglo prenehanje delovanja možganov zaradi krvavitve ali zamašitve žil; možganska krvavitev izliv krvi v možgane iz pretrgane žile
SSKJ²
múltimédijski -a -o prid. (ȗ-ẹ́)
1. ki združuje, uporablja več izraznih sredstev, načinov, večmedijski: multimedijski umetnik; multimedijska razstava
2. ki je v zvezi s prikazom vsebine s hkratnim predvajanjem besedila, slike, videoposnetka, zvoka, zlasti prek računalnika, večpredstaven: multimedijska predstavitev; predvajalnik multimedijskih vsebin; pošiljanje multimedijskih sporočil / multimedijski center, prostor; multimedijska učilnica / multimedijska dejavnost; multimedijske storitve
1. ki združuje, uporablja več izraznih sredstev, načinov, večmedijski: multimedijski umetnik; multimedijska razstava
2. ki je v zvezi s prikazom vsebine s hkratnim predvajanjem besedila, slike, videoposnetka, zvoka, zlasti prek računalnika, večpredstaven: multimedijska predstavitev; predvajalnik multimedijskih vsebin; pošiljanje multimedijskih sporočil / multimedijski center, prostor; multimedijska učilnica / multimedijska dejavnost; multimedijske storitve
SSKJ²
obdelováti -újem nedov. (á ȗ)
1. načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati: obdelovati njivo; velike površine obdelujejo s stroji; skrbno obdeluje svoj vrt / imel je toliko zemlje, da jo je lahko obdeloval s svojo družino / obdelovati sadovnjake / preselil se bo na deželo in obdeloval zemljo kmetoval
2. z orodjem, strojem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost: obdelovati železno gmoto, kristale, les; obdelovati z rezilom; obdelovati z udarci; kemično in mehanično obdelovati
// pog., s širokim pomenskim obsegom delati s čim to, kar določa sobesedilo: obdelovati madeže z vodo; smučarske steze obdelujejo ponoči pripravljajo, teptajo; obdelovati testo gnesti
// na določen način urejati, pripravljati za uporabo: računski center obdeluje informacije, ki jih pošilja satelit; obdelovati ankete; obdelovati rezultate raziskav
3. načrtno podajati določeno vsebino: v svojih delih obdeluje motive iz delavskega življenja; v knjigi obdeluje kraški svet; filmsko, likovno obdelovati
// načrtno se seznanjati s čim: obdelovati predpisano učno snov / to vprašanje so obdelovali na vseh sestankih
// publ. raziskovati, proučevati: obdelovati kmečko vprašanje; obdelovati zgodovino delavskega gibanja
4. pog. pregovarjati, pridobivati: toliko časa so ga obdelovali, da je privolil; obdelovali so ga za vstop v stranko
5. ekspr. tepsti, pretepati: pokleknil je na žrtev in jo začel obdelovati; obdeloval ga je s pestmi po glavi; obdeloval ga je toliko časa, da je izgubil zavest / obdeloval ga je z nožem suval, z nohti praskal, z zobmi grizel; petelina sta se obdelovala s kljunom in kremplji
6. ekspr. negativno ocenjevati, kritizirati: obdelovali so ga zaradi mladostnih grehov; nasprotni tisk ga je grdo obdeloval / obdeloval ga je z najgršimi izrazi zmerjal
♦ šport. obdelovati mišice z vajami in masažo utrjevati
1. načrtno pripravljati zemljo in vanjo saditi, sejati: obdelovati njivo; velike površine obdelujejo s stroji; skrbno obdeluje svoj vrt / imel je toliko zemlje, da jo je lahko obdeloval s svojo družino / obdelovati sadovnjake / preselil se bo na deželo in obdeloval zemljo kmetoval
2. z orodjem, strojem ali določenim postopkom dajati čemu določeno obliko, lastnost: obdelovati železno gmoto, kristale, les; obdelovati z rezilom; obdelovati z udarci; kemično in mehanično obdelovati
// pog., s širokim pomenskim obsegom delati s čim to, kar določa sobesedilo: obdelovati madeže z vodo; smučarske steze obdelujejo ponoči pripravljajo, teptajo; obdelovati testo gnesti
// na določen način urejati, pripravljati za uporabo: računski center obdeluje informacije, ki jih pošilja satelit; obdelovati ankete; obdelovati rezultate raziskav
3. načrtno podajati določeno vsebino: v svojih delih obdeluje motive iz delavskega življenja; v knjigi obdeluje kraški svet; filmsko, likovno obdelovati
// načrtno se seznanjati s čim: obdelovati predpisano učno snov / to vprašanje so obdelovali na vseh sestankih
// publ. raziskovati, proučevati: obdelovati kmečko vprašanje; obdelovati zgodovino delavskega gibanja
4. pog. pregovarjati, pridobivati: toliko časa so ga obdelovali, da je privolil; obdelovali so ga za vstop v stranko
5. ekspr. tepsti, pretepati: pokleknil je na žrtev in jo začel obdelovati; obdeloval ga je s pestmi po glavi; obdeloval ga je toliko časa, da je izgubil zavest / obdeloval ga je z nožem suval, z nohti praskal, z zobmi grizel; petelina sta se obdelovala s kljunom in kremplji
6. ekspr. negativno ocenjevati, kritizirati: obdelovali so ga zaradi mladostnih grehov; nasprotni tisk ga je grdo obdeloval / obdeloval ga je z najgršimi izrazi zmerjal
♦ šport. obdelovati mišice z vajami in masažo utrjevati
- obdelován -a -o:
lastnosti obdelovanega materiala; dobro obdelovana zemlja
SSKJ²
obšólski -a -o prid. (ọ̑)
ki poteka, je organiziran ob rednih šolskih dejavnostih: šolski in obšolski program / center za obšolske dejavnosti
ki poteka, je organiziran ob rednih šolskih dejavnostih: šolski in obšolski program / center za obšolske dejavnosti
SSKJ²
odvísnik -a m (ȋ)
1. kdor je odvisen od česa, zlasti mamil: zdravljenje odvisnikov; odvisniki in preprodajalci mamil / heroinski, kokainski odvisnik; ozdravljeni ali zdravljeni odvisnik; center za pomoč odvisnikom / adrenalinski odvisnik; odvisnik od hrane, interneta, seksa; ekspr. v odnosu do njega sem bil preveč odvisnik / odvisnik od drog, mamil
2. jezikosl. stavek podredja, ki smiselno dopolnjuje nadredni stavek; odvisni stavek: vejica loči odvisnik od glavnega stavka / časovni, krajevni odvisnik; predmetni odvisnik
1. kdor je odvisen od česa, zlasti mamil: zdravljenje odvisnikov; odvisniki in preprodajalci mamil / heroinski, kokainski odvisnik; ozdravljeni ali zdravljeni odvisnik; center za pomoč odvisnikom / adrenalinski odvisnik; odvisnik od hrane, interneta, seksa; ekspr. v odnosu do njega sem bil preveč odvisnik / odvisnik od drog, mamil
2. jezikosl. stavek podredja, ki smiselno dopolnjuje nadredni stavek; odvisni stavek: vejica loči odvisnik od glavnega stavka / časovni, krajevni odvisnik; predmetni odvisnik
SSKJ²
óljkarstvo -a s (ọ̑)
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem oljk: oživljanja oljkarstva v slovenski Istri so se lotili vrhunski strokovnjaki; zanimanje za oljkarstvo; vinarstvo in oljkarstvo / Poskusni center za oljkarstvo
gospodarska dejavnost, ki se ukvarja z gojenjem oljk: oživljanja oljkarstva v slovenski Istri so se lotili vrhunski strokovnjaki; zanimanje za oljkarstvo; vinarstvo in oljkarstvo / Poskusni center za oljkarstvo
SSKJ²
osemenjeválen -lna -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na osemenjevanje: osemenjevalna postaja / osemenjevalna služba / osemenjevalni center ustanova, kjer redijo bike za pridobivanje semena
nanašajoč se na osemenjevanje: osemenjevalna postaja / osemenjevalna služba / osemenjevalni center ustanova, kjer redijo bike za pridobivanje semena
SSKJ²
páranormálen -lna -o prid. (ȃ-ȃ)
nanašajoč se na pojave, ki jih ni mogoče znanstveno pojasniti: oddaja o paranormalnih dogodkih, pojavih; paranormalne sile; paranormalna bitja / center za paranormalne vede / ne verjamejo v njene paranormalne sposobnosti
nanašajoč se na pojave, ki jih ni mogoče znanstveno pojasniti: oddaja o paranormalnih dogodkih, pojavih; paranormalne sile; paranormalna bitja / center za paranormalne vede / ne verjamejo v njene paranormalne sposobnosti
SSKJ²
pêrmakultúra -e ž (ȇ-ȗ)
odnos do življenja, za katerega je značilno iskanje možnosti, kako živeti in gospodariti v soglasju z naravo in s seboj: permakultura upošteva prirojene lastnosti rastlin in živali
// na takem odnosu temelječe načrtovanje trajnostnega človekovega življenjskega prostora: center za permakulturo
// gibanje, ki zagovarja tak odnos, tako načrtovanje: srečanje pripadnikov permakulture
odnos do življenja, za katerega je značilno iskanje možnosti, kako živeti in gospodariti v soglasju z naravo in s seboj: permakultura upošteva prirojene lastnosti rastlin in živali
// na takem odnosu temelječe načrtovanje trajnostnega človekovega življenjskega prostora: center za permakulturo
// gibanje, ki zagovarja tak odnos, tako načrtovanje: srečanje pripadnikov permakulture
SSKJ²
pilátes -a m (ȃ)
telesne vaje za krepitev, raztezanje mišic, izboljšanje koordinacije gibov in ravnotežja: pilates na blazinah, na napravah; pilates za nosečnice; inštruktorica pilatesa; joga in pilates / hoditi na pilates; ukvarja se s pilatesom; vadba pilatesa; osnovne vaje pilatesa; v prid. rabi: pilates center; pilates joga; pilates vaja
telesne vaje za krepitev, raztezanje mišic, izboljšanje koordinacije gibov in ravnotežja: pilates na blazinah, na napravah; pilates za nosečnice; inštruktorica pilatesa; joga in pilates / hoditi na pilates; ukvarja se s pilatesom; vadba pilatesa; osnovne vaje pilatesa; v prid. rabi: pilates center; pilates joga; pilates vaja
SSKJ²
podhránjen -a -o prid. (ā)
premalo, preslabo hranjen: delež kronično podhranjenih ljudi se z naraščanjem prebivalstva povečuje; veliko otrok je podhranjenih zaradi enolične prehrane / podhranjen in izčrpan je / ekspr. podhranjen avtomobil, motor, računalnik; finančno, intelektualno, kadrovsko podhranjeno področje; sam.: bolnišnica, center za podhranjene
premalo, preslabo hranjen: delež kronično podhranjenih ljudi se z naraščanjem prebivalstva povečuje; veliko otrok je podhranjenih zaradi enolične prehrane / podhranjen in izčrpan je / ekspr. podhranjen avtomobil, motor, računalnik; finančno, intelektualno, kadrovsko podhranjeno področje; sam.: bolnišnica, center za podhranjene
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 96
Dostopnost