Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SNB
fitness cénter ↑fítnes cénter
SSKJ
goríšče -a s (í) 
  1. 1. prostor, kraj, kjer gori: na gorišče je naložil suhega dračja / očistil je gorišče v peči; pogasiti gorišče
  2. 2. fiz. presečišče vzporednih žarkov po njihovem lomljenju ali odboju: spreminjati gorišče leče; zbrati svetlobo v gorišču
  3. 3. geom. točka, ki skupaj z vodnico določa stožernico: gorišče elipse, krivulje, parabole
  4. 4. knjiž. središče, center: gorišče vprašanja; biti v gorišču zanimanja
SSKJ
gospodárski -a -o prid. (á) 
  1. 1. nanašajoč se na gospodarstvo:
    1. a) močen gospodarski center; gospodarski napredek; težaven gospodarski položaj; gospodarski pomen turizma; gospodarski razvoj države; gospodarski stiki; gospodarska velesila / gospodarski polom; dvig gospodarske aktivnosti; gospodarska blokada; nastopila je gospodarska kriza; gospodarske težave; gospodarska zaostalost / gospodarsko in kulturno sodelovanje / gospodarska dejavnost; gospodarska statistika
    2. b) gospodarski načrt, ukrep; gospodarski strokovnjak; gospodarska oblast / gospodarska politika, reforma, ureditev / gospodarski ciklus ciklus, ki obsega gospodarski razvoj in nazadovanje
      ♦       ekon. gospodarski potencial zmogljivost gospodarstva glede na razpoložljivi kapital, delovno silo in tehnično znanje; gospodarski sistem sistem, po katerem so gospodarske enote povezane v narodno gospodarstvo kot celoto; gospodarska avtarkija; gospodarska enota osnovna organizacijska tvorba v gospodarstvu; gospodarska organizacija samoupravna enota v gospodarstvu; gospodarska zbornica javnoupravni organ, ki zastopa interese gospodarskih dejavnosti; gospodarsko načelo načelo, da se z najmanjšimi sredstvi doseže določen uspeh ali z določenimi sredstvi najboljši uspeh
    3. c) stanovanjska hiša z gospodarskimi poslopji
  2. 2. redko gospodaren, varčen: zelo skrben je in gospodarski
    gospodársko prisl.: gospodarsko močni kraji; gospodarsko razvita dežela; gospodarsko neaktivno prebivalstvo
SSKJ
gostínski -a -o prid. (ȋ) 
  1. 1. nanašajoč se na gostince ali gostinstvo: gostinski promet se je v zadnjem času močno povečal; gostinske storitve / gostinski lokal; gostinski objekti, obrati ne ustrezajo več naraščajočim potrebam; gostinsko podjetje / gostinski delavci; gostinskega kadra še vedno ni dovolj / gostinski šolski center
    ♦     šol. gostinska šola
  2. 2. redko gostilniški: dolgo sva sedela v gostinski sobi
SSKJ
hipotálamus -a m (ȃ) anat. skupek živčnih celic na spodnji strani velikih možganov: center za uravnavanje telesne toplote je v hipotalamusu
SNB
holístični -a -o prid. (í)
ki obravnava človeka celovito, tako da pri zdravljenju bolezni upošteva medsebojno učinkovanje telesnih, duševnih in družbenih dejavnikov: holistični center; holistični pristop; Pri zdravljenju uporablja holistično metodo, ki priznava človekove potrebe na fizičnem, mentalnem, čustvenem in duhovnem področju E ← agl. holistic iz gr. hólos 'cel'
    holístično prisl. (í)
    Če skušamo neki problem reševati celovito, holistično, ni dovolj, da ga gledamo samo skozi stroko, temveč tudi skozi celovito človeško izkušnjo
SNB
ínfo -- v prid. rabi (ȋ) pog.
informacijski: info center; info servis; info točka; Ob recepciji je info kotiček, kjer so na voljo informacije o tekočih dogodkih v Ljubljani – glej tudi ínfo... E ← nem., agl. info, skrajšano iz (↑)informácija
SSKJ
informacíjski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na informacijo: informacijsko gradivo / informacijski bilten, center, urad; slaba informacijska služba; razvoj informacijskih sredstev / informacijski sistemi
♦ polit. Informacijski biro komunističnih in delavskih partij od 1947 do 1956 skupni organ nekaterih evropskih komunističnih partij za medsebojno obveščanje in usklajanje dejavnosti
SSKJ
informatíven -vna -o prid. (ȋ) 
  1. 1. ki temelji na poročanju o čem, brez izražanja lastnega mnenja; poročevalen, obveščevalen: kratek informativen članek, sestavek; njegov referat je bil samo informativen / informativne radijske, televizijske oddaje
    ♦     lingv. informativno-normativni slovar
  2. 2. nanašajoč se na informacijo: informativni podatki / informativni bilten, center, urad; informativna služba; uspešna informativna sredstva / pogovor informativnega značaja
    informatívno prisl.: informativno pisati, pripovedovati; informativno napisan članek
SSKJ
inženíring -a m (ȋ) publ. organiziranje, opravljanje vseh del od načrta do končne usposobljenosti za delovanje kakega objekta, podjetja: prevzeti inženiring; dogovorili so se za celoten inženiring tovarne; oskrbeti inženiring za turistični center; biro za inženiring
// podjetje, ki organizira, opravlja taka dela: ustanoviti inženiring / v inženiringu se je združilo več podjetij; neskl. pril.: inženiring biro
SSKJ
izobraževálen -lna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na izobraževanje: izobraževalni tečaji; izobraževalne oddaje po radiu; izobraževalno društvo / izobraževalni postopek; izobraževalna učinkovitost šole / izobraževalna politika / izobraževalni center; vzgojno-izobraževalna ustanova
♦ ped. izobraževalna vrednost pouka; splošno izobraževalna šola šola, ki daje splošno izobrazbo
Glasuj SNB
jacuzzi -ja cit. [džakúzi] in džakúzi -ja m (ȗ)
manjši bazen z masažnimi šobami, navadno s toplejšo vodo: Dodobra se je mogoče sprostiti predvsem v jacuzziju, ki je v kopalnici v pritličju | V dodatno ponudbo so vključili sprostitveni center s savno, džakuzijem in po naročilu tudi masažo E ← agl. jacuzzi po imenu izdelka Jacuzzi® (od 1968) po ameriških bratih Jacuzzi italijanskega porekla, ki so od 1948 izdelovali črpalke za take bazene
SSKJ
jadrálski -a -o (ȃ) pridevnik od jadralstvo: jadralski center; jadralski instruktor
SSKJ
káder1 -dra m (á) publ. delavci, usposobljeni za določeno področje, stroko: dobiti, usposobiti kadre; sistematično razvrstiti nov kader / skrb za kadre za vzgojo kadrov
// center za izobraževanje kadrov / z oslabljenim pomenom: gostinski, medicinski kader; vodilni kader / revolucionarni kadri
● publ. zeleni kader med prvo svetovno vojno dezerterji avstrijske vojske, ki se skrivajo v gozdovih
SNB
kárdiofítnes1 -a [kardijofitnes] m (ȃ-ȋ)
1. telesna vadba za aerobno vzdržljivost, navadno vodena računalniško: Pozitivni učinki kardiofitnesa se kažejo v zmanjšanem krvnemu pritisku in holesterolu v krvi
2. sklop naprav za aerobno vzdržljivost, navadno vodenih računalniško: V ponudbi wellness centra je tudi najsodobnejši kardiofitnes E ← agl. cardio fitness iz (↑)kardio… + ↑fítnes
    kárdiofítnes2 -- v prid. rabi
    kardiofitnes center; kardiofitnes program; V wellness centeru so pripravili številne sprostitvene in lepotne programe ter programirane aktivnosti v kardiofitnes studiu
SNB
KC1 -- in -ja [kacé -êja in kəcə̀] m (ẹ̑ ȇ; ə̏) krat.
bolnišnica, ki združuje več klinik; klinična bolnišnicaSSKJ, klinični center: predsednik sveta KC; strokovni direktor KC; vodstvo KC; V nesreči se je hudo ranil, zato so ga s helikopterjem odpeljali v KC E kratica za k(linični) c(enter)
SNB
KC2 -- in -ja [kacé -êja in kəcə̀] m (ẹ̑ ȇ; ə̏) krat.
ustanova, ki usmerja in vodi kulturno dejavnost; kulturni center: KC Srečko Kosovel E kratica za k(ulturni) c(enter)
SNB
klíničniSSKJ -a -o prid. (í)
    klínični cénter -ega -tra in cênter -tra m (í, ẹ̄; ē)
    bolnica, ki združuje več klinik; klinična bolnišnicaSSKJ, KC1 univerzitetni klinični center; urgenca kliničnega centra; Z reševalnim vozilom so ga odpeljali v klinični center
SNB
kultúrniSSKJ -a -o prid. (ȗ)
    kultúrni cénter -ega -tra in cênter -tra m (ȗ, ẹ̄; ē)
    ustanova, ki usmerja in vodi kulturno dejavnost; KC2 islamski kulturni center; mladinski kulturni center; dvorana kulturnega centra; Pokazalo se je, da sta v kulturnem centru, ki vključuje prav vsa področja umetnosti, potrebni velika stopnja strokovnosti in predvsem specializacija
SSKJ
lévi -a -o prid. (ẹ́) 
  1. 1. ki je na isti strani telesa kot srce: leva noga, rama, roka; z levo stranjo telesa se je naslonil na zid; poškodovati si levo oko / levi čevelj za na levo nogo
    // ki je v odnosu do človeka na taki strani: avto se je prevrnil na levi bok; leva stran ceste; levo zadnje kolo se je snelo / levi breg reke gledano v smeri toka; levo krilo vojske, moštva gledano v smeri napada
  2. 2. politično progresiven, napreden: poslanci leve opozicije; leva študentska organizacija / leve skupine v gibanju; levo krilo stranke
    ●     nar. levi otroci otroci, ki jih ima poročen moški z žensko, s katero ni v zakonski zvezi, nezakonski otroci; ekspr. gleda kot levi razbojnik (na križu) grdo, hudobno; ekspr. danes je menda z levo nogo vstal ves dan je slabo razpoložen; leva roka star. kmetija leži na levo roko od ceste na levi strani; pog. ne gre tako lahko, čeprav sem mislil, da bom to naredil z levo roko z lahkoto, brez težav; pog. ne gre z levo roko obsojati njihovo ravnanje brez premisleka; pog. delo opravlja z levo roko ne temeljito, površno; star. zakon na levo roko zakon med osebo zlasti iz vladarske družine in osebo bistveno neenakega socialnega izvora; morganatični zakon; nar. leva žena ženska, ki ima spolno razmerje s poročenim moškim
    ♦     grad. leva vrata vrata, ki se odpirajo v levo; mat. leva stran enačbe stran, ki je na levi strani enačaja; navt. levi bok ladje gledano od krme proti premcu; obrt. levi (zidan) štedilnik štedilnik, pri katerem se vratca odpirajo v levo; leva petlja prvina (pri pletenju), ki ima na narobni strani obliko desne petlje; polit. italijanski levi center; strojn. levi navoj navoj, pri katerem se vijak pomika naprej, če se vrti v nasprotni smeri kot urni kazalec; šport. levi krilec igralec, ki povezuje obrambo in napad na levi strani, zlasti pri nogometu; levo krilo igralec, ki igra na levi strani napadalne vrste, zlasti pri nogometu
    lévo prisl.: prehitevati levo; levo usmerjen časopis, politik; levo in desno od ceste ležijo njive; sedela je levo od njega; informacije dobite v sobi št. 15 levo
    ●     nav. iron. deliti nauke levo in desno vsem ljudem; zamahoval je s palico levo in desno na vse strani; prim. leva1
Število zadetkov: 89