Zadetki iskanja
Svetokriški
Betsajda -e ž zemljepisno lastno ime Betsajda: Joh, inu gorie tebi Corozoin, inu Bethsaida im. ed. (V, 584) ǀ bolan je leshal per Bajeriu bliſi Betſaide rod. ed. (IV, 494) ǀ Je en dan Nash Odreshenik Chriſtus Jesus sfaril tu meſtu Corozain, inu Bethsaido tož. ed. (V, 584) Betsájda, mesto v Palestini (SP Jn 1,44, Mt 11,21)
Svetokriški
Betular -ja m prebivalsko lastno ime Betulijec: Taku de nje ſoſedje ſo jo tulikajn shtimali kakor Bettulerij im. mn. Iuditho ǀ kakor Bethulery im. mn. od Judithe ǀ Iokali ſe ſo Betulery im. mn. ǀ Srezhen, inu veſſeli dan je bil Betulerjom daj. mn., kadar ta ſerzhna Judith je bila Olophernuſu glavo odſekala → Betulija
Svetokriški
biti2 bijem nedov. tolči, biti: cell dan shlishimo ſgonit, inu ure biti nedol. ǀ ſakaj vſe skuſi bye 3. ed., inu tepe otroke ǀ kakor Muſikonti s' roko bye 3. ed. ǀ naſha s: vera je perglihana Orglam, katerem nej sadosti de mejhi pishajo, temuzh terbej tudi de roke bijeio 3. mn., aku hozhemo de bi lepu pele
Svetokriški
Blaž -a m osebno lastno ime Blaž: S. Blash im. ed. ſe tudi nisku perkloni Rihtariu ǀ Na dan S. Blasha rod. ed. ǀ S. Blashu daj. ed. je bila perneſla ǀ sapovei S. Blasha tož. ed. ſlezhi, inu sa roke obeiſit ǀ de bi tebe hodile poshlushat ribe, kakor S. Antona … medveti, kakor S. Blaſſa tož. ed. Sv. Blaž, škof v Sebasti v Armeniji, mučen pribl. 316, pomočnik zoper vratne bolezni
Svetokriški
bolan -lna prid. bolan: Bolan im. ed. m je, sakaj jeſgubil sdrauje ſvoje dushe ǀ gre Preroka Ahia vuprashat ali nje bolni im. ed. m dol. ſijn bode osdravil ǀ bolna im. ed. ž, inu reuna leshi ǀ Kadar pak otrok bi nagledal v' ozhy tiga bolniga rod. ed. m zhloveka ǀ Kunshten je bil peld ene bolné rod. ed. ž Pershone ǀ ona Moshu bolnimu daj. ed. m nuzh, inu dan ſtreshe ǀ de bi njegoviga hlapza bolniga tož. ed. m ži. oſdravil ǀ Vſmili ſe, vſmili ſe zhes to tudi dolgu bolno tož. ed. ž dusho ǀ ty bolni im. mn. m ludje od lakoti, inu reve ſo konz jemali ǀ pruti tem bolnem daj. mn., inu renenam sholnerjom ǀ jeſt hozhem moj leben vagat sa te bolne tož. mn. m kushne ludy bolni m bolnik: takrat ta bolni im. ed. saupije ǀ pred hisho tiga bolniga rod. ed. sazhne prangat ǀ sazhne tiga bolniga tož. ed. opominat ǀ pomozhniza teh ludij, sdrauje teh bolneh rod. mn. ǀ reunom je pomagal, inu bolnem daj. mn. ǀ veſselje v'Bolneh mest. mn., saKaj nijh sdrauje ſe je perKaſalu bolna ž bolnica: to bolno tož. ed. obhaiat hozhe
Svetokriški
boleti -i nedov. boleti: ſo ga bile ſazhele noge boleti nedol. ǀ te ne boli 3. ed. roka ǀ Eden ſe opyani, drugi dan ga glava bolj 3. ed., de nezh nemore ǀ zhe ſobè tebe bolè 3. mn., te ne boli 3. ed. roka, zhe ſi gluh, nej ſi slep ǀ Ti imash dua, inu trydeſeti sob, inu obeden te ſhe nej bolel del. ed. m ǀ tiga je glava taku mozhnu bolela del. ed. ž ǀ zhe bodo ſmerslni, njega nebo nezh bolelu del. ed. s ǀ s' ſvojo S. Roko je doteknila taiſte glide, kateri ſo njega boleli del. mn. m ǀ perſy … nihdar tebe nej ſo bolele del. mn. ž
Svetokriški
bolezen -zni ž bolezen: Arzati bodo sklenili de bolesan im. ed. je nevarna ǀ boleſan im. ed. hujshi prihaia ǀ ta ſmertna bolesen im. ed. ſe nej ſmela perblishat ǀ od te bolesni rod. ed. oſdravit ǀ en dan Bug eno teshko bolesan tož. ed. mu poshle ǀ v'taiſto veliko, inu grosno belesan tož. ed. je bil padil ǀ po eni dolgi bolesni mest. ed. ǀ v'bolesni mest. ed. duhouni te dushe ǀ v'ſuojh revah, inu v'boleſan mest. ed. prezei k'G. Bugu ſe oberne ǀ teshke bolesni im. mn. vaſs bodo martrale ǀ Tympius pravi de venem ozheſsu stu, inu duanajst bolesni rod. mn. more biti ǀ od vashih duhounih belesni rod. mn. ǀ de bi G. Bug vaſs reshil od vashih bolesny rod. mn., inu nadluh ǀ naſha duſha je podversena duhounim bolesnom daj. mn. ǀ Galenus pravi, de Shena je podvershena 62. boleſnam daj. mn. vezh kokar en Mosh ǀ ſe najde ena arznja sa vſe bolesni tož. mn., reve, inu potrebe ǀ kadar bode tebi bolesne tož. mn. poſslal ǀ Aku s'kuſi buleſni tož. mn. vam hozhe okratit vashe ſhivejne zhes Boga marmrate ǀ dusha v'nevarnih duhounih bolesnah mest. mn. ſe najde ǀ kadar v'teshkijh boleſnah mest. mn. ſe najdesh ǀ Na raiſy je naſha popotinza, v'bolesnah mest. mn. naſhe sdravie ǀ veliku mutaſtih, merſelzhnih, gluhih, inu s' drugimi bolesnimi or. mn. obdanih je bil osdravil ǀ s' vſemy bolesnamy or. mn. ǀ eno s'ogniom, to drugo s'bolesnamy or. mn. shtrajfa ǀ s'velikimi revami, pregainenam, inu bolesni or. mn. je bil obdan
Svetokriški
Bonaventura -a m osebno lastno ime Bonaventura: S. Bonaventura im. ed. ſeraphinski Dohtar je piſſal ǀ taku tudi moj S. Bonoventura im. ed. ima lete ſuſebne try laſtnoſti ǀ pravi S. Bonaveetura im. ed. ǀ od moiga lubiga Pomozhnika S. Bonaventura rod. ed. Seraffinskiga Dohteria ǀ Na dan Svetiga Bonaventura rod. ed. Shkoffa ǀ bom perloshil beſſede S. Bonauentura rod. ed. ǀ S. Duh je bil dal S. Bonaventuru daj. ed. gorkuto Boshje lubesni ǀ s'en exempel Ceſſarij imaio Ceſsarja S. Henrica … Cardinali s. Bonaventura tož. ed. ǀ sa tiga volo s' S. Bonaventuram or. ed. porezhem Sv. Bonaventúra, pravo ime Giovanni di Fidanza (1221–74), frančiškan, kardinal in cerkveni učitelj
Svetokriški
Svetokriški
božičen -čna prid. božičen: leta Duhouni ta S. Boshizhni tož. ed. m dol. dan je k' taisti shal ǀ NA TA VELIKI, SVETI BOSHIZHNI tož. ed. m dol. DAN ǀ Na Boshizhni tož. ed. m dol. Vezher ǀ na Boshizhno tož. ed. ž nuzh ǀ Dobre, ſrezhne, veſſele, inu vſyh troshtu Nebeſhkyh polne te sazhete S. Boshizhne tož. mn. m prasnike od G. Boga Nem. Nem. proſſim, inu voszhim ǀ O' Boshizhnih mest. mn. Praſnikah
Svetokriški
božji -a prid. božji: Iesus Kakor ſyn Boshy im. ed. m je vezh snal, Kakor vſy Angeli ǀ Prezej ſe preoberne, inu ſueſt shlushabnik Boshj im. ed. m rata ǀ tu S. Ime je en shaz Boſhy im. ed. m ǀ zhlovek je ena podoba, ali peld boshy im. ed. m ǀ v'kateri strah Boshij im. ed. m ſe najde ǀ Palza, inu shiba Boshja im. ed. ž pomenio leta S. strah ǀ milost Boshia im. ed. ž je vezhi kakor ſo vſy grehi tiga ſvèta ǀ Ta je ena ſlushabinza Boshya im. ed. ž ǀ Plato pravi: de zhlovek je ena boshja im. ed. ž shival ǀ Boshija im. ed. ž martra, katera na trugi je stala ǀ tedai strahu Boshijga rod. ed. m danaſs ijm bodem govuril ǀ varite ſe tiga ſerda Boshja rod. ed. m ned. (?) ǀ pres pumozhi Boshje rod. ed. ž ǀ Tempel ie prebivalshe te milosti Boshie rod. ed. ž ǀ ta shaz gnade Boshije rod. ed. ž ǀ s'poshlushainom boshje rod. ed. ž beſsede ǀ od miloſti Boshe rod. ed. ž ǀ bres gnade boſie rod. ed. ž ǀ tu dobru, inu hudu s'boshje rod. ed. ž roke poterpeshlivu vſeti ǀ Oblizha Boshjga rod. ed. s nihdar ne bò vidil ǀ de tuoj greh NamestniKu Boshijmu daj. ed. m spoſnashi ǀ dokler je ſtregil Synu Boshjmu daj. ed. m ǀ Boshy daj. ed. ž sapuvidi nej bil pokoren ǀ Sapushen od ludy ſe je k'Boshy daj. ed. ž dobruti obernil ǀ sdaj je zhaſs ta ſerd Boshy tož. ed. m utalashit ǀ lubio ſvoje otroke, inu vuzhè ſtrah boshj tož. ed. m ǀ gre na bosky tož. ed. m pot ǀ s'Kusi s. obhaijlu paK offramo ſijnu Boshjga tož. ed. m ži. ǀ Mojſses je bil sturil to skrinjo Boshjo tož. ed. ž poslatiti ǀ ony ſo terpeli sa Boshyo tož. ed. ž volo ǀ de bi imela sa Boshijo tož. ed. ž volo odpustiti ǀ Boshio tož. ed. ž martro v'roke da ǀ nej sadosti de ti Boshje tož. ed. s Ime nepridnu uſta neusamesh ǀ ſerze Boshie tož. ed. s ranio ǀ preklinaio Ime Boshije tož. ed. s ǀ ty lashniki neshlishio v'Boshje tož. ed. s tovarshtvu, ampak v'tovarshtvu teh hudizou ǀ v'strahu Boshijm mest. ed. m shivite ǀ v'gnadi Boshy mest. ed. ž ǀ v'shlushbi Boshij mest. ed. ž ǀ v'tej boshy mest. ed. ž veshi ǀ ſtonouitnu de v'Boshij mest. ed. ž shlushbi do Konza bo ostalu ǀ je bila taku ſtonovitna v'Boshy mest. ed. ž veri ǀ v'imenu Boshym mest. ed. s sazhnem ǀ pred Stolam Boshym or. ed. m ǀ s'boshym or. ed. m shlakam vdarjeni zhlovik ǀ nemorite ſe s'Boshjo or. ed. ž volo sglihat ǀ ty lubi Svetniki Boshy im. mn. m naſs vuzhio ǀ kaj pomenio te rame Boshje im. mn. ž ǀ yh vuzhijo molit teh deſset sapuvidi Boshyh rod. mn. ǀ ſe neboymo teh shtrajfing Boshjh rod. mn. ǀ s'Boshijh rod. mn. rouk pride ǀ de bi ſe mij vſijh nashih ſmertnih grehou popolnama ſpovedali, ſpovednikam namestnikom Boshijm daj. mn. ǀ my K'sapuvidam Boshim daj. mn. ſe neperpognemo ǀ slushabnike Boshije tož. mn. m nej ſo sposnali ǀ nekedaj Moiſses je rokè Boshje tož. mn. ž bil sadershal ǀ Nuzh inu dan je mene vuzhila sapuvidi Boshye tož. mn. ž dershati ǀ terbej tudi sapuvidi Boshije tož. mn. ž derſhati ǀ ti bi s' velikem poterplejnam te Boshie tož. mn. ž/s vſta obriſala ǀ mij hozhmo premislit vſe lastnusti, inu della Boshije tož. mn. s ǀ Imate po boshyh mest. mn. potah hodit ǀ po ſapuuidyh Boshyh mest. mn., inu zerkounyh ǀ shivite po Boshijh mest. mn. sapuvidah ǀ s'vſemy boshimij or. mn. arzniami O božji oblasti in božjem žlaku glej → oblast oz. → žlak.
Svetokriški
bran -a prid. bran: obeden nej hotel plazhat mashe, katere ta pervi dan ſò bile brane im. mn. ž (IV, 407) ǀ kir bodo sa vasho dusho Mashe brane tož. mn. ž (V, 639)
Svetokriški
bukve -kvi/-kev ž mn. knjiga: Te ſo bilij Bukve im. mn. teh fardamanih ǀ Tedaj ſò njemu tiga Preroka Jeſaia Buque im. mn. bile podane ǀ G: Bug ga sbrishe prezej s'Bukvi rod. mn. ſvoje S: gnade, inu ga ſapishe v'bukve tož. mn. teh fardamanih ǀ kateri nijmaio zhaſſa dolgu shtuderat, ali pak imaio malu buqvi rod. mn. ǀ Vernimo ſe s'BuKvu rod. mn. teh Krajlou, v'parue Mojſsave buKve tož. mn. ǀ hitru sbriſhi s'tuojh bukov rod. mn. taiste beſsede ǀ Homerus je bil na taiſtem hribi spiſſal ſvoje zhudne Bukve tož. mn. Illiades, inu Odeſſa imenovane ǀ varſite v'ogijn quarte, nesramne buque tož. mn., salublene piſsma, nezhiſte pilde ǀ Drugi ſo nagneni h' ſtuderainu, de nuzh, inu dan v' Bukuah mest. mn. tizhè ǀ kar v'Bukvoh mest. mn. teh Pushauniku ſe bere ǀ V Bukuoh mest. mn. te Ruth ſtoy sapiſsanu ǀ nej vedil ali njega ime je sapiſsanu v' Bukvah mest. mn. tih Isvolenijh ǀ vidi sapjſsanu v'Bokvoh mest. mn. vaſhe vejſti ǀ vy kopzy, kateri nuzh, inu dan s'vaſhmy Bukuomy or. mn. rajtingo delate < slovan. *bűky ← germ., prim. stvnem. buoh, got. bōkōs ‛knjiga’, kar je množina od bōka ‛črka’; → Bukve teh kraljev, → Bukve teh rihtarjev, → Bukve te Rut, → Kraljeve bukve, → Mojzesove bukve.
Svetokriški
Bura m osebno lastno ime Bura: Tudi malu moder je bil uni Groff Burra im. ed., kateri en dan Franskimu Krajlu je bil shterideſſet taushent Kron udubil (V, 373)
Svetokriški
burfljati -am nedov. kockati: kulikajn ſe yh najde, kateri cell dan per miſi ſede, quarta, burfla 3. ed., jei, pyè, klafa, inu marmra Prim. pri Kastelec-Vorencu burflati ‛astragalizare’; → burfelj.
Svetokriški
cagovati -ujem nedov. obupovati: drusiga neshlishim, ampak hudizhe erjuti, inu te fardamane zagovati nedol. ǀ Se jokash, shalujesh, inu zagujesh 2. ed. ǀ nuzh, inu dan ſe toshio, zagujeio 3. mn., inu cilu zhes Boga marmrajo ǀ ne zagvite vel. 2. mn. vezh greshniki ǀ Nezagvite +vel. 2. mn., sakaj Bug je dobrutliu ǀ ty vboſi ludje, ſo milu klagovali, inu zagovali del. mn. m ǀ Slaſti bodo zaguvali del. mn. m → cagati
Svetokriški
Cantipa ž osebno lastno ime Ksantipa: ie imel eno sheno s'imenam Zantippa im. ed. ǀ en dan kadar ie Zantippa im. ed. vidla, de nei hotel nie ſtrupene beſsede poshlushat ǀ tezhe Zantippa im. ed. ter vſame en bokau ſmerdezhe uode ǀ k' sheni rezhe: Moja Zantippa im. ed.; jeſt ſim dobru vejdil, de po takorshnem ſtrashnem garmeinom ſe bo desh vlijl, ali dobru same, de nej tozhe → Ksantipija
Svetokriški
cel -a prid. cel, ves: cell im. ed. m ſvejt pod nym ſe treſſe ǀ nej bil vumerl Faraon, inu zeuu im. ed. m Egijpt Kakor ta negnusna shivina noter v'morij? ǀ ta kateriga celli im. ed. m dol. ſvejt obſezhi nemore ǀ Zelli im. ed. m dol. ſvejt vei de jeſt od nature ſim zhiſtu, iaſſnu, inu dobru ǀ tuoja cella im. ed. ž shlahta v'shpot pade ǀ obena hisha cella im. ed. ž nej bila oſtala ǀ uſaketero dusho bi vezh proſtora prishlu, kakor je cela im. ed. ž semla ǀ kadar cellu im. ed. s meſtu, ali deshela je kushna ǀ ceillu im. ed. s meſtu bi vkupai teklu ǀ h'Firshtu celliga rod. ed. m Egijpta je bil poviſhan ǀ s'celiga rod. ed. m Sveta So tij Modri K'njemu hodili ǀ is zeliga sveita rod. ed. m en grob je sturila ǀ Dohtarij colliga rod. ed. m ſvejta ǀ k' nuzu cele rod. ed. ž karshanske Vere ǀ ſe ne boij oroshia, ognia, ni ene celle rod. ed. ž vojske ǀ sdihvajne celliga rod. ed. s meſta ǀ s'celliga rod. ed. s ſerza h'G: Bogu obernite ſe ǀ Ti imash Gospuda tvojga Bogâ lubiti is celiga rod. ed. s tvojga ſerza, is cele tuoje dushe, inu is cele rod. ed. ž pameti ǀ ſam Bug ijh je bil osnanil cellimu daj. ed. m ſvejtu ǀ celli daj. ed. ž ſoſeski ſmerdj ǀ ena kapla vode perglihana h' celomu daj. ed. s morju ǀ dusha je vſa slednimu glidu, kakor je v'cellimu daj. ed. s truplu ǀ kar zhlovik cell tož. ed. m dan miſli, tu mu ſe po nozhi ſajna ǀ cel tož. ed. m teden nespumni na Boga ǀ Ti kateri en zevu tož. ed. m teden bi vaſsual ǀ ceil tož. ed. m dan je dellal ǀ Te Tize katere celldan tož. ed. m+ luft s' njeh lepo shtimo nepolnio ǀ cellidan tož. ed. m+ per misi sydè ǀ ti celli tož. ed. m dol. dan na nijvi ſi dellal ǀ po lejti zellidan tož. ed. m dol. + na ſonzi dellamo ǀ eniga celiga tož. ed. m ži. vola na enkrat je ſnedil ǀ cello tož. ed. ž nuzh bo pod fraij Nebeſsami zhakal ǀ Bug bò cello tož. ed. ž deshelo shtrajfal ǀ pod celo tož. ed. ž masho, inu pridigo shlobedrate ǀ una boga sirota eno cellu tož. ed. s lejtu od vſyh sapushena bolna, inu reuna leshi ǀ v' ven maihen glaſſ zellu tož. ed. s morje spravit ǀ po cellim mest. ed. m ſvejtu ſo pridiguali ǀ po cellem mest. ed. m ſvejtu slovitna ſvetuſt ǀ po celim mest. ed. m shivotu ſe je treſsal ǀ rada, inu volnu po zelem mest. ed. m ſvejtu bi shla ǀ po cellom mest. ed. m AEgypti ǀ je piſſal en lyst po cellom mest. ed. m ſvejtu ǀ po celom mest. ed. m svejtom ǀ ima vezh mozhij v'enim perstu Kakor ti v'zelom mest. ed. m shivotu ǀ po celli mest. ed. ž Europi, jnu v'Indiah ǀ po celli mest. ed. ž gaſi je duh dishal ǀ prezej ſe resheri po celi mest. ed. ž desheli ǀ pò cellem mest. ed. s meſtu ſe puſtil pelati ǀ po celem mest. ed. s mesti drugiga nej bilu shlishat semuzh jok, krik, shraj, inu zaguajne ǀ Abſolom en punt pò cellim mest. ed. s krajleveſtvi zhes ozheta obudi ǀ ter noriza meni, de v'cellem mest. ed. s meſti nej nij gliha ǀ s' cello or. ed. ž mozhio ǀ je bil utonil Krajl Farao s' cello or. ed. ž ſvojo vojsko v' tem Kryvavim mory ǀ s' celo or. ed. ž nasho mozhio ǀ duej celli tož. dv. ž urri je v'Nebeſſa gledal ǀ duei celli tož. dv. s Leiti nei na Joſepha ſpomnil ǀ shtirideſſeti cellih rod. mn. dny, nej nikuli hotel odprejti oknu ǀ ſedem celih rod. mn. leit ſe je k' ſmerti perpraulal ǀ ſlonij kateri celle tož. mn. m turne noſsio ǀ try cela tož. mn. s lejta ſta bila taku vklenena
Svetokriški
cerati1 -am nedov. mučiti, žreti, uničevati: lakota tebe zera 3. ed. ǀ Jma jetiko, sakaj nevoshlivoſt vſak dan ga zjera 3. ed., inu slabj ǀ de bi nje duh losheshi ſe mogal k' ſvojmu Stuarniku polsdignit, je ſvoje truplu s' poſtam zerala del. ed. ž cerati se truditi se, tj. mučiti se z namenom pridobiti: Ieſt nuzh, inu dan sKarbim, inu ſe trudem, inu zeram 1. ed. po blagu ← srvnem. zer(e)n ‛jesti, prehranjevati se, porabljati, uničevati’
Svetokriški
cimerski prid. cimbrijski: Cimmerski im. ed. m krajl, en dan ſe je s'ſvojo krajlizo kregal (II, 306) Címbri so bili Germani, ki so proti koncu 2. stol. pr. Kr. krenili proti jugu današnje Nemčije, v Galijo in v Španijo. Rimljani so jih dokončno premagali 101 pr. Kr.
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 32
- Naslednja »
Število zadetkov: 622
Dostopnost