Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
domoljúb -a m (ȗ)
knjiž. kdor ljubi dom, domovino: slovenski domoljubi; prireditve se je udeležilo veliko domoljubov
SSKJ²
domoljúben -bna -o prid. (ú ū)
knjiž. ki ljubi dom, domovino: domoljubne ženske / domoljuben pesnik pesnik, ki piše domoljubne pesmi
 
lit. domoljubna lirika lirika, ki izpoveduje, kaže ljubezen do domovine in naroda; domoljubna pesem
SSKJ²
domoljúbka -e ž (ȗ)
knjiž. ženska, ki ljubi dom, domovino: slovenske domoljubke
SSKJ²
domovalíšče -a s (í)
knjiž. dom, bivališče: hiša je postala domovališče slikarjev
SSKJ²
domovánje -a s (ȃ)
1. knjiž. dom, bivališče: čebele poletijo včasih tudi po več kilometrov od svojega domovanja; zvečer so se vračali v svoje domovanje; obstal je na pragu svojega novega domovanja / posamezna domovanja obdajajo vinogradi in sadovnjaki
 
vznes. zadnje domovanje grob, pokopališče
2. star. kmetija, domačija: domovanje je prepustil sinu
SSKJ²
domôven -vna -o prid. (ō)
knjiž. nanašajoč se na dom, domovino: odtrgan od domovnega občestva
 
pravn. domovna občina do 1945 občina, v katero je kdo pristojen po rojstvu ali po državni službi; domovinska občina; žel. domovna postaja železniška postojanka, v katero je železniški voz pristojen
SSKJ²
domovína -e ž (í)
1. dežela, v kateri se je kdo rodil, v kateri prebiva: zapustiti domovino; vrniti se v domovino; umreti za domovino; nova, stara domovina; domovina starih Slovanov; obramba domovine; ljubezen do domovine / ožja, širša domovina; pren., ekspr. domovina kave; Anglija je domovina nogometa
 
knjiž. domovina ga kliče mora v vojno, k vojakom; pog., ekspr. da, tako bom napravil in domovina bo rešena stvar bo opravljena, urejena
2. zastar. dom, hiša: kupil je novo domovino
SSKJ²
domôvje -a s (ȏ)
1. star. dom, hiša: kupil si je lepo domovje; njegovo domovje je bilo sezidano na skalo; v bregu je opazil obrise samotnega domovja / samci teh živali le redko zapustijo svoje domovje bivališče
2. zastar. domovina: žrtvovali so tudi življenje za svoje domovje
SSKJ²
dómski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na dom 2: domski inventar; domska knjižnica; domsko dvorišče / domska disciplina, oskrba, vzgoja / domski otrok v domu vzgojen in odrasel
SSKJ²
dostáva -e ž (ȃ)
prenos, prevoz česa na določen kraj: zagotoviti redno dostavo; dostava časopisa, pošte; dostava mleka na dom; rok za dostavo
SSKJ²
dostáviti -im dov. (á ȃ)
1. prinesti, pripeljati kaj na določen kraj: dostaviti kruh; dostaviti telegram; kupljeno blago vam po želji dostavimo na dom / pisar.: analizo o turističnem prometu smo dostavili uredništvom dnevnih listov; dostavili vam bomo cenik svojih izdelkov poslali
2. dodatno, zraven povedati: dostavila je še nekaj besed; dostavili bomo še neko podrobnost; lahko greš, je dostavil tišje / marsikaj je dostavil iz svojega
    dostávljen -a -o:
    pravočasno dostavljeno blago
SSKJ²
dostávljanje -a s (á)
glagolnik od dostavljati: dostavljanje časopisov, pošte; dostavljanje na dom
SSKJ²
dostávljati -am nedov. (á)
1. prinašati, dovažati kaj na določen kraj: popravljene aparate dostavljajo strankam na dom / pisar. dostavljamo vam anketo pošiljamo
2. večkrat dodatno, zraven povedati: kadar so govorili o njem, so dostavljali, da je junak
SSKJ²
dovêsti -vêdem dov., dovêdel in dovédel dovêdla, stil. dovèl dovêla (é)
star. pripeljati, privesti: dovedel ji je zdravnika; dovedel ga je na svoj dom; pren. premišljanje ga je dovedlo do sklepa; ne vem, kaj me je do tega dovedlo
SSKJ²
dvór -a tudi dvòr dvôra m (ọ̑; ȍ ó)
1. veliko, razkošno grajeno poslopje, vladarjevo bivališče: iti na dvor; služiti, živeti na dvoru / cesarski, kraljev dvor / novica še ni prispela na dvor; pren., pesn. Popeljal sem te v svoje duše svetle dvore (P. Golia)
// vladar s člani družine in najožjimi sodelavci: vso oblast sta imela v rokah dvor in plemstvo; dunajski dvor se za takšne probleme ni brigal; s prošnjo se je obrnil naravnost na dvor
2. star. dvorišče, navadno kmečko: zapeljati voz na dvor; na dvoru je rastel mogočen kostanj
// nar. ograjen prostor ob hlevu za izpuščanje živine: spustiti svinje na dvor
3. zastar. dom, hiša: dvor je bil krit s skodlami / pozna se mu, da je bil vzgojen v gosposkih dvorih
♦ 
meteor. lunin, sončni dvor svetli kolobar okrog Lune, Sonca, ki nastane zaradi lomljenja žarkov v kristalih ledu v ozračju; pravn. sodni dvor v nekaterih državah sodišče z več sodniki
SSKJ²
fízkultúren -rna -o prid. (ȋ-ȗ)
nanašajoč se na fizkulturo: fizkulturni referent, učitelj; fizkulturno društvo / fizkulturni dom / fizkulturni nastop
SSKJ²
gasílen -lna -o prid. (ȋ)
ki je za gašenje: gasilni aparat; privleči gasilno brizgalno; gasilna sredstva / gasilni avto; gasilna ladja / gasilni dom gasilski dom
SSKJ²
gasílski -a -o prid. (ȋ)
nanašajoč se na gasilce: gasilska četa je prispela še pravočasno; gasilska uniforma; gasilske vaje; gasilska veselica; gasilsko društvo / v vasi imajo nov gasilski dom / gasilski avto; gasilska brizgalna gasilna brizgalna
SSKJ²
gimnazíjec -jca m (ȋ)
dijak gimnazije: dijaški dom za gimnazijce
SSKJ²
gnézdo -a s (ẹ́)
1. prostor, ki si ga pripravi ptica za nesenje jajc in valjenje: napraviti gnezdo; taščica si je začela spletati, znašati gnezdo; mladiči so že zleteli iz gnezda; lastovičje gnezdo; stanovanje je bilo kakor sračje gnezdo nepospravljeno, razmetano; pren., ekspr. iz istega gnezda sta, pa tako različna po značaju
// s prilastkom prostor, kjer imajo nekatere druge živali mladiče: gadje gnezdo; osje, sršenovo gnezdo; gnezdo miši
 
dregniti v osje, v sršenovo gnezdo dati povod za hudo, množično razburjenje
2. istočasno skoteni ali izvaljeni mladiči: prodal je celo gnezdo prašičev / psički iz istega gnezda
3. ekspr. dom, stanovanje: napravil si je prijetno, udobno gnezdo; končno sta si le priborila lastno gnezdo / pozabil je na svoje domače gnezdo / slabš. zlezi že iz svojega gnezda postelje, ležišča
4. slabš., s prilastkom majhen, odročen kraj: živel je v pravem gnezdu; malomeščansko, podeželsko, provincialno gnezdo
// postojanka, skrivališče: razdreti roparsko, zarotniško gnezdo; utrjeno, sovražnikovo gnezdo
♦ 
voj. strojniško gnezdo utrjen in maskiran položaj za strojnico in vojake
Število zadetkov: 222