Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
čitálnica -e ž (ȃ) 
  1. 1. večja soba, namenjena za branje: časopisna čitalnica je odprta vsak dan; javna čitalnica; čitalnica Narodne in univerzitetne knjižnice
  2. 2. v drugi polovici 19. stoletja narodnokulturno društvo: vpisati se v čitalnico; ustanavljanje čitalnic / prireditev v čitalnici v prostoru tega društva
SSKJ
člán -a m (ȃ) kdor je vključen v kako skupnost, organizacijo: biti član sindikata; izvoliti, pridobiti, sprejeti nove člane; vpisati se med člane; član odbora, partije / podporni, redni, ustanovni član društva / častni član; dopisni član akademije znanosti in umetnosti
♦ šport. kdor je vključen v športno društvo in ima določeno starost
// vsaka izmed oseb, ki sestavljajo zaključeno skupino: ožji družinski člani; člani delovnega kolektiva; potniki in člani posadke
SSKJ
depandánsa -e ž (ȃ) stranska stavba hotela, spadajoča h glavni stavbi: hotelu so prizidali depandanso; vse sobe v glavnem hotelu in depandansi so zasedene
// podružnični objekt, zlasti gostinski: večja gostinska podjetja gradijo depandanse v turistično zanimivih krajih; planinsko društvo je odprlo depandanso v preurejeni kmečki hiši
SSKJ
dèskar -ja [dəs] m (ə̏) šport. kdor stoji na jadralni deski in se vozi po vodi: deskar se bliža obali / društvo deskarjev
SSKJ
déte -ta s (ẹ́) knjiž. deček ali deklica v prvih letih življenja; otrok: dete je zajokalo, zaspalo; njena hčerkica je prisrčno dete; bolno dete; joka kot majhno dete
// človeški potomec v odnosu do staršev: imela sta eno samo dete; roditi dete; vznes. nosila je dete pod srcem / občinsko dete nekdaj otrok brez staršev, za katerega skrbi občina
● ekspr. to društvo je mrtvorojeno dete ne bo obstalo, se ne bo uveljavilo
♦ rel. božje Dete Kristus kot otrok
SSKJ
dijáški -a -o prid. (á) nanašajoč se na dijake: dijaški časopis; dijaško društvo; spominjati se dijaških let; dijaško življenje / dijaški žargon / stanovati v dijaškem domu; knjiga je iz dijaške knjižnice; dijaško stojišče stojišče za sedeži v parterju, namenjeno predvsem dijakom
♦ gled. abonma dijaški popoldanski; šol. dijaška knjižica nekdaj knjižica za vpis dijakovega uspeha in vedenja
SNB
distrófik -a m, člov. (ọ́)
kdor ima distrofijo, za katero je značilno postopno propadanje mišičnih celic, kar sčasoma povzroči delno ali popolno ohromelost različnih mišičnih skupin: društvo distrofikov; V zdraviliščih so si nekateri distrofiki ravno zaradi svojih vozičkov in drugih značilnosti invalidnosti nabrali kar nekaj negativnih izkušenj E ← nem. Dystrophiker iz (↑)distrofíja
SSKJ
dobrodéjen -jna -o prid. (ẹ̄ ẹ̑) 
  1. 1. ki dobro, ugodno deluje: objame ga dobrodejen hlad; dobrodejni mir gozda; pogreznil se je v dobrodejen spanec; piha dobrodejen veter / dobrodejno zdravilo
  2. 2. zastar. dobrodelen: dobrodejno društvo
    dobrodéjno prisl.: sprememba zraka zelo dobrodejno vpliva
SSKJ
dobrodélen -lna -o prid. (ẹ̑) ki dela dobra dela, dejanja: dobrodelne ustanove; dobrodelno društvo / prireditev v dobrodelne namene
SSKJ
dobrotvóren -rna -o prid. (ọ̄) knjiž., redko dobrodejen, blagodejen: objela ga je dobrotvorna senca
// zastar. dobrodelen: dobrotvorno društvo
SSKJ
dóm -a m, mest. ed. dómu in dômu; mn. domóvi, v drugem pomenu tudi dómi; dv. dóma in domóva (ọ̑) 
  1. 1. prostor, hiša, kjer kdo stalno živi, od koder izhaja: bratova družina ima v mestu lep dom; urediti si dom; vse življenje je bil brez doma / koliko imaš do doma; vsako jutro gre zgodaj od doma, z doma; pozno je že bilo, ko sta se napotila proti domu; dostava mleka na dom na stanovanje
    // tu bo odslej tvoj dom tu boš prebival, živel
    ●     ekspr. rad se drži doma veliko časa preživi domá; ima dva doma, v svoji družini in pri starših z obema družinama je enako tesno povezan; knjižnica izposoja knjige na dom izposojevalci jih lahko vzamejo s seboj; vznes. zadnji dom grob
    // družinska skupnost, v kateri kdo živi: šola in dom morata pri vzgoji sodelovati; ni mu bilo veliko do doma in ga je zanemarjal; skrbeti za dom / dobiti pismo od doma od domačih, od svoje družine; spodili so ga z doma; toži se mu po domu po domačih ljudeh, domačem kraju
    // zaradi prezaposlenosti otrokom ni mogla nuditi pravega doma družinskega vzdušja, topline; ustvariti si želita dom lastno družino
  2. 2. navadno s prilastkom stavba, urejena za določen namen: društvo si je sezidalo dom / prireditev bo v prosvetnem domu; gasilski, zadružni, zdravstveni dom / podjetje ima svoj samski in počitniški dom; planinski, turistični dom
    // ustanova, ki omogoča bivanje in daje oskrbo: ves čas študija je stanoval v domu; upravnik doma / dijaški, invalidski, študentski, vajenski dom; kazensko-poboljševalni dom; dom igre in dela prva leta po 1945 otroški vrtec; dom onemoglih; dom za slepo mladino
  3. 3. knjiž. kmečka hiša, navadno z gospodarskimi poslopji: ob cesti stoji velik dom; porušeni, požgani domovi / njive in travniki ležijo okrog doma
  4. 4. posestvo, domačija: prevzeti dom po očetu; poročil se je na dom; sin je ostal na domu
    // vznes. domovina: bojevati se za dom in rod
  5. 5. posvetovalno ali zakonodajno telo, ki zastopa določen sloj ali ima določeno funkcijo: seja obeh domov / spodnji in zgornji dom angleškega parlamenta
    ♦     ekon. delo na domu pod vodstvom podjetja za trg organizirana proizvodnja v zasebnih stanovanjih; geogr. stegnjeni dom pri katerem so gospodarska poslopja prizidana k hiši v isti smeri; dom v ključu pri katerem so gospodarska poslopja prizidana k hiši v dveh pravih kotih; prim. zdoma
SSKJ
dostòp -ópa m (ȍ ọ́) 
  1. 1. kraj, prostor, po katerem se da kam priti: turistično društvo je uredilo dostop do slapa; tam je zelo pripraven dostop do morja; dostopi na perone so funkcionalno postavljeni
  2. 2. možnost priti, vstopiti kam: obzidje je zapiralo dostop v mesto; z žičnico je dostop na vrh zelo olajšan
    // dovoljenje, pravica priti, vstopiti kam: vsak nima dostopa v pisarno; občinstvo ima prost dostop v sodno dvorano / učenci imajo v svoji knjižnici dostop do vseh knjig jih lahko dobijo, si jih izposodijo; pren. široko okno omogoča soncu in zraku dostop v sobo
SSKJ
dotácija -e ž (á) izredna denarna sredstva, ki jih prejme organizacija, ustanova za izvršitev ali dovršitev kake naloge: dati, dobiti dotacijo; delo so podprli s posebno dotacijo; društvo se vzdržuje s članarinami in dotacijami; namenske dotacije; dotacije kulturnim ustanovam; založba je prejela dotacijo za izdajanje revije
SSKJ
drúgoligáš -a m (ū-á) žarg., šport. društvo, klub ali moštvo, ki tekmuje v drugi ligi: nogometaši ljubljanskega drugoligaša; prvak med drugoligaši
SSKJ
drúščina -e ž (ú) 
  1. 1. skupina ljudi, ki jih družijo skupni interesi, zlasti zabava: hoditi z druščino okrog; glasna, prijetna, vesela druščina; dobra, slaba druščina; druščina fantov in deklet; vodja druščine / zahajati v druščino
    // prisotnost koga, zlasti zaradi zabave: ne mara druščine, najraje je kar sam; ogibala se je fantovske druščine; biti komu za druščino; hrepenela je po njegovi druščini
    ●     dela mu druščino je z njim, da ni sam
  2. 2. zastar. društvo, organizacija: zbirališče tajnih druščin
SSKJ
drúštvece in drúštevce -a [vəc; təv] s (ȗ) manjšalnica od društvo: ustanovili smo nekakšno društvece
SSKJ
drúštven -a -o prid. (ȗ) nanašajoč se na društvo: društveni odbor; društvena pravila / društveno glasilo / veseli ga društveno delo; med okupacijo je društveno življenje zamrlo
// zastar. družaben, zabaven: bil je zelo društven človek / društveno življenje v mestu je bilo živahno
SSKJ
drúštvo -a s (ȗ) 
  1. 1. organizirana skupina ljudi, ki ima skupne cilje in deluje po določenih pravilih: ustanoviti, razpustiti društvo; pristopiti k društvu; biti, delati v društvu; cerkvena, dijaška, strokovna društva; predsednik društva; občni zbor društva; sprejeti pravila društva / avto-moto društvo; čebelarsko društvo; prostovoljno gasilsko društvo; kulturno-prosvetno društvo; planinsko, telesnovzgojno, turistično društvo; društvo književnikov / Društvo prijateljev mladine
    ♦     zgod. Društvo narodov po prvi svetovni vojni ustanovljena organizacija večjega števila držav, katere cilj je bil krepiti sodelovanje med narodi in ohraniti mir na svetu
  2. 2. zastar. druščina, družba: ni mogel živeti brez veselega društva / potovati v društvu ljubeznivih dam
SSKJ
filatelístičen -čna -o prid. (í) nanašajoč se na filateliste ali filatelijo: filatelistično društvo / filatelistična razstava, zbirka
SSKJ
filharmóničen -čna -o prid. (ọ́) nanašajoč se na filharmonike ali filharmonijo: filharmonični orkester, zbor / filharmonična dvorana / filharmonično društvo nekdaj društvo, ki goji in pospešuje glasbo
Število zadetkov: 226