Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
odpeljáti -péljem tudi -ám dov., odpêlji odpeljíte; odpêljal (á ẹ̄, ȃ)
1. z vozilom, prevoznim sredstvom spraviti z določenega mesta: poškodovanca so odpeljali v bolnišnico; odpeljati z vozom; odpeljati se z avtomobilom; odpeljati se z dvigalom; odpeljal se je dvajset kilometrov daleč / ekspr. odpeljala ga je črna limuzina
// vozeč spraviti z določenega mesta: konj je odpeljal voz z dvorišča; nekdo mu je naskrivaj odpeljal kolo / odpeljati avtomobil na servis
2. vozeč se oddaljiti: vlak je že odpeljal; tovornjak je nazadnje odpeljal izpred hiše / vaš avtobus odpelje šele zvečer
3. kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo kam odide: odpelji jo domov; vodič jih nato odpelje po mestu / odpeljati koga na ples, sprehod / dekle je odpeljal s seboj
// narediti, povzročiti, da kdo odide pod nadzorstvom na določeno mesto: odpeljati koga v taborišče, zapor; hišo so zažgali, njiju pa odpeljali
    odpeljáti se ekspr.
    odleteti z razprostrtimi, skoraj mirujočimi krili: orla sta se odpeljala nad prepade
    odpelján -a -o:
    pripeljano in odpeljano blago
SSKJ²
odstraníti in odstrániti -im dov. (ī á ā)
1. s širokim pomenskim obsegom narediti, da kaj preneha biti na določenem mestu: odstraniti dračje z dvorišča; odstraniti obzidje; odstraniti pohištvo iz sobe; odstraniti sneg s strehe; odstraniti odvečno tekočino / odstraniti madež z vodo očistiti / veter je odstranil oblake odpihal
// narediti, da kaj preneha biti del, sestavina česa: odstraniti posodi dno; odstraniti lupino, skorjo; odstraniti peclje češnjam; z operacijo odstraniti komu roko; odstraniti drevesu vrh
2. narediti, povzročiti, da kak pojav, stanje preneha biti, obstajati; odpraviti: odstraniti napake, slabosti; odstraniti nepravilnosti v podjetju; skušal je odstraniti socialne razlike
● publ. odstraniti vprašanje z dnevnega reda ne ga obravnavati
3. narediti, povzročiti, da kdo preneha opravljati pomembnejšo javno funkcijo ali službo; odstaviti: direktorja so odstranili / odstraniti koga s položaja
    odstraníti se in odstrániti se
    oditi, umakniti se: za kako uro so se odstranili; tiho se odstraniti
    odstránjen -a -o:
    napaka je bila hitro odstranjena
Celotno geslo Vezljivostni G
odstraníti in odstrániti -im dovršni glagol, glagol upravljanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dati stran koga/kaj
/Ročno/ je odstranil dračje (z dvorišča).
2.
kdo/kaj ukiniti kaj
Zakon je odstranil slabosti.
3.
kdo/kaj odstaviti koga
Direktorja so /hitro/ odstranili (s položaja).
SSKJ²
odvléči -vléčem dov., odvléci odvlécite in odvlecíte; odvlékel odvlékla (ẹ́)
1. z vlečenjem spraviti z določenega mesta: odvleči hlod z dvorišča; košare ni mogla dvigniti in jo je kar odvlekla iz sobe / ladjo so z vlačilcem odvlekli v ladjedelnico / podrl ga je na tla in nezavestnega odvlekel v grmovje
● ekspr. komaj je odvlekel noge proti hiši odšel
2. nav. ekspr. s silo narediti, povzročiti, da kdo odide pod nadzorstvom na določeno mesto: hiše so požgali, ljudi pa odvlekli v taborišče; odvleči koga na prisilno delo, v ujetništvo
// kot spremljevalec, vodnik narediti, da kdo proti svoji volji kam odide: k zdravniku so ga morali odvleči / po predstavi so ga odvlekli v gostilno
    odvléči se ekspr.
    s težavo oditi: prijel se je za hrbet in se odvlekel do naslanjača; odvlekla se je v hišo bleda kot mrlič
    // oditi: odvlekla sta se iz hiše, ne da bi kdo opazil
Pravopis
odvléči -vléčem dov.; drugo gl. vleči (ẹ́) koga/kaj ~ hlod z dvorišča; poud. Po predstavi so ga odvlekli v gostilno |s silo odpeljali|
odvléči se -vléčem se (ẹ́) poud. |s težavo oditi|
SSKJ²
ograjênost -i ž (é)
stanje ograjenega: ograjenost dvorišča / publ. kratkovidna ograjenost kolektiva zaprtost, izoliranost
Celotno geslo eSSKJ
otročád otročádi samostalnik ženskega spola [otročát otročádi]
    ekspresivno več otrok, otroci
ETIMOLOGIJA: ↑otrok
Celotno geslo Frazemi
otròk Frazemi s sestavino otròk:
Ábrahamov otròk, Ádamov otròk, bíti vêlik otròk, jokáti kot otròk, nosíti otrôka pod sŕcem, otròk je na póti, otròk svôjega čása, pričakováti otrôka, razjókati se kot otròk, razveselíti se [kóga/čésa] kot otròk, spáti kot otròk, velíko bábic – kílav otròk, veselíti se [kóga/čésa] kot otròk, vsák otròk [tó] vé, vsák otròk [tó] zná, zaspáti kot otròk, zjókati se kot otròk
Celotno geslo eSSKJ
páv páva samostalnik moškega spola [páu̯ páva]
    1. večja domača ptica, katere samec ima dolg pisan rep, ki se pahljačasto razpre; primerjaj lat. Pavo cristatus
    2. podoba, ki predstavlja domačo ptico, katere samec ima dolg pisan rep, ki se pahljačasto razpre
FRAZEOLOGIJA: hoditi kot pav, ponosen kot pav, šopiriti se kot pav
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nekega roman. jezika iz lat. pāvus, pāvō, domnevno iz nekega antičnega vzhodnega jezika - več ...
Celotno geslo Vezljivostni G
potêči -têčem dovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kaj doseči konec, prenehati trajati
Dopust mi že jutri poteče.
1.1.
kaj prenehati biti veljaven
Dovolilnica bo kmalu potekla.
2.
redko kaj ne biti več na razpolago
Živila so potekla.
3.
redko kaj končati se od—do/blizu/sredi česa / v/na/pri/ob/po čem / med čim / od—do kje / kje / od—do kdaj / kdaj / koliko
Državna meja je potekla blizu naselij.
4.
v oslabljenem pomenu kaj začeti se
Pogovor je potekel /brez prič/.
SSKJ²
potékati -am nedov. (ẹ̑)
1. približevati se koncu trajanja: dopust mu že poteka; rok za prijavo poteka / knjiž. dan je že potekal mineval
// bližati se stanju, ko kaj ni več na razpolago; pohajati: stelja poteka; živila so začela potekati / potrpežljivost ji je vedno bolj potekala
2. s prislovnim določilom izraža
a) obstoj v prostoru zlasti glede na smer: državna meja poteka blizu naselij / ograja je potekala od enega konca dvorišča do drugega; tekmovalna steza poteka od začetka do konca stadiona / vodovodne cevi potekajo vzporedno; živca potekata vzporedno
b) z glagolskim samostalnikom obstoj dejanja v prostoru in času: akcija je hitro in dobro potekala; preiskave so potekale več let; v državi potekajo velike družbene spremembe / vse poteka po načrtu / publ., z oslabljenim pomenom: boji so potekali ves dan bojevali so se; pogovor je potekal brez prič pogovarjala sta se; pouk poteka v slovenščini poučuje se
3. knjiž. izvirati, izhajati: več pisateljev poteka s Primorske / astrologija poteka iz Mezopotamije
    potekajóč -a -e:
    od severa proti jugu potekajoče gorovje; krožno potekajoče mišice
Celotno geslo Vezljivostni G
potékati -am nedovršni glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kaj dogajati se, trajati proti koncu
Dopust mu že poteka.
2.
redko kaj ne biti več na razpolago
Živila so začela potekati.
3.
kaj obstajati, trajati od—do/blizu/sredi česa / v/na/pri/ob/po čem / med čim / od—do kje / kje / od—do kdaj / kdaj / koliko
Državna meja poteka blizu naselij.
4.
v oslabljenem pomenu kaj obstajati, trajati
Boji so potekali ves dan.
Celotno geslo eSSKJ
požréšno prislov [požréšno]
    1. navadno slabšalno takó, da se veliko jé
      1.1. ekspresivno v veliki, pretirani meri
    2. ekspresivno takó, da pri svoji dejavnosti, delovanju porabi veliko energije, sredstev
    3. slabšalno tako, da si kdo brez zadržkov skuša prisvojiti čim več materialnih dobrin ali se mu to pripisuje
ETIMOLOGIJA: ↑požrešen
SSKJ²
praznôta -e ž (ó)
ekspr. praznina: kamor je pogledal, je bila sama praznota in opuščene domačije; njegova postava se je izgubila v praznoti / praznota zapuščenega dvorišča / praznota dovtipov / duhovna praznota; občutje praznote
SSKJ²
prepeléti -ím nedov. (ẹ́ í)
petpedikati: rad je poslušal prepelice, kadar so prepelele v žitu
    prepeléti se nar. vzhodno
    valjati se, (navadno) v sipki snovi; kopati se: sredi dvorišča se prepelijo kokoši
SSKJ²
prizvoníti -ím dov., prizvónil (ī í)
nav. ekspr. zvoneč priti: krave so prizvonile prav do hleva / kolesar je prizvonil z dvorišča na cesto zvoneč se pripeljal
SSKJ²
raztézati -am nedov. (ẹ̄)
1. delati, povzročati, da postaja kaj večje po prostornini: raztezati kovino s segrevanjem; kovine se različno raztezajo; para, plin se razteza / toplota razteza vsa telesa
// z vlečenjem povzročati, da doseže kaj
a) večjo, največjo dolžino: raztezati elastiko / ta mišica razteza usta
♦ tekst. raztezati pramene z nategovanjem, vlečenjem jih daljšati in tanjšati
b) večjo, največjo površino: raztezati kože
2. spravljati v položaj, ko sosednji deli tvorijo med seboj določen kot: raztezati krake šestila / mladiča sta raztezala peruti, vzleteti pa si nista upala; mišice se krčijo in raztezajo
3. povzročati, da traja kaj dalj časa: raztezati svoje pripovedovanje
● ekspr. hrast razteza na široko svoje veje ima dolge, široke veje; slabš. ne ljubi se mu več raztezati čeljusti govoriti; bahati se
    raztézati se 
    1. postajati večji po dolžini, širini: to blago se rado razteza
    // nav. ekspr. segati, trajati: drugo razdobje se razteza do prve svetovne vojne / minute so se raztezale v večnost
    2. nav. ekspr., s prislovnim določilom biti, obstajati na razmeroma veliki površini: po pobočju se razteza gosto borovje / gozd se razteza prav do ceste sega; padavinsko območje se razteza čez vse ozemlje / vzdolž dvorišča se raztezajo hlevi so
    raztezajóč -a -e:
    ob vznožju hriba raztezajoči se gozd
Celotno geslo Vezljivostni G
ríniti -em nedovršni glagol, glagol (ciljnega/dogodkovnega) premikanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo premikati, spravljati koga/kaj iz/od koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / od kod / kam
/Kar naprej/ so ga rinili naprej.
2.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj s silo premikati se, spravljati se iz/od/izpod koga/česa / k/h komu/čemu / na/v/po/pod/nad/med/skozi/čez koga/kaj / od kod / kam
/V ihti/ je rinila mednje.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj težko živeti, prebijati se
/Z veliko težavo/ rine skozi življenje.
SSKJ²
samôten -tna -o prid., samôtnejši (ó)
1. ki okoli sebe, v bližini nima drugih stvari svoje vrste: samoten popotnik; na drevesu se je oglašal samoten ptič; oreh je stal samoten sredi dvorišča; na koncu doline stoji samotna hiša; samotno drevo / ekspr. iz sosednje ulice so se slišali samotni koraki / ekspr. glasovi so postali samotnejši redkejši / samotna kmetija kmetija zlasti v hribovitem svetu, katere zemljišče se v enem kosu razprostira okoli domačije
2. nenaseljen, neposeljen: to so samotni kraji; samotna dolina, okolica; ko so jih izgnali, je ostala hiša samotna / pozimi je park samoten; zavil je v samotno ulico
3. ki je brez družbe, brez povezave z drugimi: počutil se je samotnega; bila je samotna in bolna
// nav. ekspr. ki poteka v samoti, osamljenosti: koliko je prejokala v tistih samotnih nočeh; v samotnih urah je mislil na dom; samotno življenje / samotne misli
● ekspr. to je bil najsamotnejši kotiček v parku najbolj oddaljen, odmaknjen; zastar. samotni so šli na pot sami, brez spremstva; ekspr. samoten je taval po mestu sam, brez družbe; knjiž. samotna celica samica; to je samotna pot pot, ki vodi po nenaseljenem, neposeljenem svetu
    samôtno prisl.:
    samotno živeti / v povedni rabi po materini smrti je bilo doma samotno
SSKJ²
sipína -e ž (í)
s (tekočo) vodo naplavljena, z vetrom nanesena plast sipkega peska: sipina sega v morje; ležati na sipini; peščine in sipine / ladja je nasedla na sipini / morska, rečna sipina; puščavska sipina / peščena sipina
// ekspr. kup peska, sipkega materiala, nastal pri rušenju, podiranju: odstraniti sipine z dvorišča / sipine starih hiš; pren. sipine preteklosti
Število zadetkov: 54