Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
humanístičen -čna -o prid.(í)
nanašajoč se na humaniste ali humanizem: humanistična filozofija; humanistična kultura / njegov odnos do delavcev je globoko humanističen / humanistična in tehnična inteligenca; humanistične vede vede s področja umetnosti, kulture / ponaša se s svojo humanistično izobrazbo; humanistična gimnazija klasična gimnazija
    humanístično prisl.:
    humanistično izobražen človek
SSKJ²
humanitáren -rna -o prid. (ȃ)
1. dobrodelen, human: ustanova ima humanitaren značaj; humanitarna akcija, dejavnost, pomoč; poplavljencem so poslale pomoč razne humanitarne organizacije / humanitarni most povezava za prevoz ljudi z obkoljenega območja ali za prevoz humanitarne pomoči ljudem v nesreči / humanitaren človek
2. humanističen: humanitarna filozofija francoske revolucije / študij humanitarnih ved
SSKJ²
idealístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na idealiste ali idealizem: idealistično prizadevanje mladine; idealistično stališče / idealistični svetovni nazor; idealistični pogled na svet; idealistična filozofija
♦ filoz. idealistični monizem; idealistična estetika
    idealístično prisl.:
    misliti, ravnati idealistično
SSKJ²
identitéta -e ž (ẹ̑)
pravn. skladnost, ujemanje podatkov z resničnimi dejstvi, znaki, istovetnost: dokazal je svojo identiteto; ugotoviti identiteto z osebno izkaznico / sumljiva identiteta
// knjiž. identičnost: identiteta med zavestjo in resnico
♦ filoz. dialektična identiteta ki vključuje notranja nasprotja, zaradi česar ne more nič ostati trajno enako samo sebi; nauk o identiteti identitetna filozofija; mat. identiteta identična enačba
SSKJ²
identitéten -tna -o prid. (ẹ̑)
nanašajoč se na identiteto: identitetni dokazi / identitetni znak
♦ filoz. identitetna filozofija filozofija, ki trdi, da so vsa nasprotja v bistvu identična; pravn. identitetna priča priča, s katero se dožene identiteta
SSKJ²
imanénten -tna -o prid. (ẹ̑) knjiž.
1. ki je v čem kot neločljiv, opredeljujoč del, notranji: spoznati imanentne lastnosti knjižnega jezika; vprašanje imanentne protislovnosti med enakostjo in izborom / to je v imanentnem interesu države
// z dajalnikom značilen, tipičen: to je njim imanentno; družba se razvija po sebi imanentnih zakonih; hrepenenje je imanentno človeški naravi
2. ki ocenjuje kak nauk, teorijo s stališča tega nauka, teorije: imanentna kritika
♦ filoz. imanentna filozofija filozofska smer ob koncu 19. stoletja, ki trdi, da je svet le vsebina zavesti
SSKJ²
ístost -i ž (ȋ)
knjiž. lastnost, značilnost istega: istost pomena ga pri rabi besed ni ovirala / ugotavljati razlike in istosti stvari
// identičnost, enakost: istost stališč do spornega vprašanja jih je pomirila
♦ filoz. nauk o istosti identitetna filozofija; pravn. ugotoviti istost osebe identičnost
SSKJ²
jín-jáng -a m (ȋ-ȃ)
nedeljivi ženski in moški princip v kitajski dualistični filozofiji: jin-janga ne moremo deliti na eno in drugo polovico / filozofija jin-jang; v prid. rabi: jin-jang filozofija
SSKJ²
jónski -a -o prid. (ọ̑)
nanašajoč se na Jonce: jonsko narečje
♦ filoz. jonska filozofija najstarejša starogrška filozofska smer, ki se je ukvarjala s preučevanjem nastanka in razvoja sveta; glasb. jonska lestvica v srednjeveški cerkveni glasbi diatonična lestvica nealteriranih tonov od tona c navzgor; um. jonski kapitel kapitel z volutami na oglih; jonski slog starogrški umetnostni slog, za katerega je značilna vitkost in uporaba jonskega stebra; jonski steber steber z bazo in kapitelom z volutami na oglih
SSKJ²
kántovstvo -a s (ȃ)
filoz. Kantova filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: Plehanov je kritiziral kantovstvo
SSKJ²
kartezianízem -zma m (ī)
filoz. Descartesova filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: pristaš kartezianizma
SSKJ²
kartezijánstvo -a s (ȃ)
filoz. Descartesova filozofija ali na njenih osnovnih načelih temelječa filozofska smer: pristaš kartezijanstva; kartezijanstvo in kantovstvo
SSKJ²
klásičen -čna -o prid. (á)
1. nanašajoč se na stare Grke in Rimljane: klasična filozofija; klasična tragedija / verzi v klasični obliki / klasični filolog; klasični jezik stara grščina ali latinščina; klasična gimnazija gimnazija s poudarkom na pouku klasičnih jezikov in kulture / ima klasično izobrazbo izobrazbo, ki temelji zlasti na znanju klasičnih jezikov in kulture / ženska klasične lepote
// klasicističen: pravila klasične estetike
2. ki ima (umetniške) značilnosti, izhajajoče iz določenega naroda, jezika, v največji meri: Prežihovega Voranca štejejo med klasične pisatelje; italijanska klasična umetnost; klasična dela naše literature / njegov jezik je skoraj klasičen / klasični srednji vek
3. ki ima obliko, sestavine, ujemajoče se s predstavo določenega pojma v preteklosti: klasično pohištvo / klasični tip restavracije; klasična oblika suknjiča / publ.: klasični viri energije; klasično orožje orožje, ki učinkuje neposredno z izstrelkom, razpršenimi drobci ali s pritiskom
4. ekspr. ki se pojavlja v visoki stopnji, v močni obliki: klasičen primer skoposti; njihova nevednost je naravnost klasična
♦ grad. klasična gradnja gradnja, pri kateri se zidovi gradijo iz zidakov, kamenja, cementa; obrt. klasični kroj kroj iz posebej krojenega zgornjega dela, krila in všitih rokavov; šport. prvenstvo v klasičnih disciplinah; klasična kombinacija tekmovanje, ki združuje tek na smučeh in skakanje
    klásično prisl.:
    je klasično izobražena; klasično krojen kostim; sam.:, pog. hodi na klasično klasično gimnazijo
SSKJ²
koketírati -am nedov. (ȋ)
1. nav. ekspr. izražati naklonjenost, simpatijo do druge osebe, navadno z opaznim vedenjem ali govorjenjem, spogledovati se: sedela sta v slaščičarni in koketirala / rad je koketiral z mladimi dekleti / igralec je koketiral z občinstvom
// izkazovati, imeti površen, neresen ljubezenski odnos; ljubimkati: vse poletje sta koketirala / koketira s sošolcem
2. ekspr., v zvezi z z izražati naklonjenost, simpatijo do česa sploh: koketirali so z idejo trializma / koketira z mislijo na uspeh / ta filozofija koketira z idealizmom
SSKJ²
kúhinjski -a -o prid. (ú)
nanašajoč se na kuhinjo: ima veliko kuhinjskega dela / kuhinjski odpadki; kuhinjsko okno gleda na dvorišče / kuhinjski element kos kuhinjskega pohištva, ki se lahko uporablja sam ali se kombinira z drugimi kosi; rezati s kuhinjskim nožem; kuhinjska deska za rezanje, sekljanje hrane; kuhinjska kredenca, miza; kuhinjska krpa; pomivati (kuhinjsko) posodo; (kuhinjska) sol; kuhinjska tehtnica / kuhinjski otok sklop kuhinjskih elementov, postavljen sredi prostora / slabš. kuhinjska filozofija
● ekspr. kuhinjski muc kdor (rad) pomaga v kuhinji in ima od tega koristi
SSKJ²
marksístičen -čna -o prid.(í)
nanašajoč se na marksiste ali marksizem: marksistična analiza, obdelava protislovij; marksistično delo; marksistično izobraževanje mladine / marksistični klasiki / marksistična dialektika; marksistična filozofija, sociologija
    marksístično prisl.:
    marksistično analizirati kako obdobje; biti marksistično izobražen
SSKJ²
materialístičen -čna -o prid. (í)
nanašajoč se na materialiste ali materializem:
a) materialistični nauk tega filozofa; materialistični svetovni nazor; materialistične ideje; materialistično pojmovanje zgodovine / materialistična dialektika; materialistična filozofija
b) zelo materialističen človek; njegovo delovanje je precej materialistično
SSKJ²
mèdkultúrnost -i ž (ȅ-ȗ)
1. kar je, obstaja med različnimi kulturami, navadno na določenem ozemlju: sprejemanje medkulturnosti; razprava o medkulturnosti; vzgoja za medkulturnost; večjezičnost in medkulturnost
2. medsebojni vplivi, prepletanje več različnih kultur na določenem ozemlju: duhovna medkulturnost; filozofija medkulturnosti; raziskovanje medkulturnosti; globalizacija in medkulturnost
SSKJ²
metafízika -e ž (í)
1. filoz. filozofija, ki obravnava načela stvarnosti, ki so s čuti nedostopna, nespoznavna: pred Sartrom je metafizika dajala prednost esenci pred eksistenco; metafizika vprašuje, zakaj ni nič, temveč nekaj / idealistična metafizika / Aristotelova, sholastična metafizika
// po Heglu filozofsko mišljenje, ki temelji na nepovezanosti, nespremenljivosti predmetov, pojavov: dialektika in metafizika
2. knjiž. kar se s čuti, izkustvi ne da zaznati, spoznati; nadčutnost, nadstvarnost: gon k metafiziki se je v njem vse bolj krepil / metafizika lepote, smrti
3. knjiž., ekspr. zapleteno, težko razumljivo razpravljanje, razmišljanje: njegova diagnoza družbe je jasna, a raje se umika v metafiziko
SSKJ²
mévžast -a -o prid. (ẹ̑)
slabš. neodločen2, bojazljiv: z odločnim nastopom je prisilil mevžastega uradnika, da je podpisal dovoljenje; rešili se bomo, samo mevžast ne bodi / kot psovka kaj se pa obotavljaš, mevža mevžasta / mevžasta filozofija; skrito, mevžasto upanje
    mévžasto prisl.:
    ne vedi se tako mevžasto
Število zadetkov: 88