Zadetki iskanja
Na področju matematike se v učnem načrtu za osnovno šolo za pojem, ki označuje pravilo za računanje v matematični obliki, uporabljata tako formula kot obrazec . Primeri iz besedila učnega načrta so npr.: »Dijak pozna in uporablja formulo za prehod k novi osnovi; Učenec uporablja formule ravninske in prostorske geometrije pri reševanju problemov; Učenec nariše mrežo kvadra in kocke, po obrazcu izračuna njuno površino; Učenci izračunajo obseg kvadrata in pravokotnika z merjenjem, seštevanjem in obrazcem .« Kateri termin je bolj ustrezen?
Za kemijsko sestavo krem, praškov in pudrov se pogosto namesto termina formula uporablja beseda formulacija , kar po mojem mnenju ni ustrezno. SSKJ2 namreč jasno navaja, da je formulacija način, kako nekaj poveš, čemur pritrjuje tudi etimologija besede formula , ki je izvorno pomenila isto. Gradivo kaže, da se formula in formulacija na področju kemije danes pogosto uporabljata kot sopomenki. Ali po vašem mnenju še velja vztrajati pri razločevanju med formulo , ki označuje kemijsko sestavo, in formulacijo , ki označuje način izražanja?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin formula tale , ki na področju literarne teorije označuje vrsto navadno ljudske pravljice, ki ima že vnaprej predvideno strukturo, vsebina pa se lahko spreminja od pripovedovalca do pripovedovalca. V strokovni literaturi sem zasledila ustreznik pravljica na formulo . Ali je poimenovanje po vašem mnenju ustrezno?
ki je izvirno ustvarjalen in ima najvišje duševne sposobnosti: genialen človek; genialen iznajditelj, slikar, znanstvenik / ekspr. za kaj takega mu ni treba biti ravno genialen
// ki vsebuje, izraža izvirno ustvarjalnost in najvišje duševne sposobnosti: genialna matematična formula; genialna iznajdba; ekspr. to ti je genialna misel; genialno delo / genialna sila
- geniálno prisl.:
hipotezo je pozneje genialno dokazal / iron. znala je genialno zapravljati
bíti v káši, brézova káša, hodíti kot máček okrog vréle káše, hodíti kot máček okrog vróče káše, hodíti kot máčka okrog vréle káše, hodíti okrog vréle káše, [lépo] kášo skúhati kómu, ne bóš káše píhal, súkati se kot máčka okrog vréle káše, vróča káša, vrtéti se kot máčka okrog vréle káše, zabrêsti v lépo kášo, zakúhati vróčo kášo, znájti se v káši
nanašajoč se na matematiko: matematični obrazec, simbol, zakon; matematično pravilo, sklepanje / matematična razprava / matematična jasnost, natančnost; matematično-statistične metode / rešiti matematično nalogo / knjiž. izražati se v matematičnem jeziku / ekspr. svoje delo opravlja z matematično doslednostjo zelo natančno
♦ filoz. matematična logika logika, ki proučuje formalne pogoje, pri katerih eni povedni stavki izhajajo iz drugih; fiz. matematično nihalo nihalo iz majhnega telesa in lahke vrvice; jezikosl. matematična lingvistika jezikoslovje, ki uporablja načela in metode matematike; mat. matematični dokazi dokazi, pri katerih se uporabljajo matematične metode; matematični izraz števila, povezana z računskimi znaki; matematična analiza analiza z matematičnimi sredstvi; matematična formula
- matemátično prisl.:
matematično dokazati; biti matematično natančen; sam.:, pog. danes smo pisali matematično matematično šolsko nalogo