Zadetki iskanja
Celotno geslo
Etimološki
formulácija – glej fọ̑rmula
Terminološka
Formulacija
Za kemijsko sestavo krem, praškov in pudrov se pogosto namesto termina formula uporablja beseda formulacija , kar po mojem mnenju ni ustrezno. SSKJ2 namreč jasno navaja, da je formulacija način, kako nekaj poveš, čemur pritrjuje tudi etimologija besede formula , ki je izvorno pomenila isto. Gradivo kaže, da se formula in formulacija na področju kemije danes pogosto uporabljata kot sopomenki. Ali po vašem mnenju še velja vztrajati pri razločevanju med formulo , ki označuje kemijsko sestavo, in formulacijo , ki označuje način izražanja?
Za kemijsko sestavo krem, praškov in pudrov se pogosto namesto termina formula uporablja beseda formulacija , kar po mojem mnenju ni ustrezno. SSKJ2 namreč jasno navaja, da je formulacija način, kako nekaj poveš, čemur pritrjuje tudi etimologija besede formula , ki je izvorno pomenila isto. Gradivo kaže, da se formula in formulacija na področju kemije danes pogosto uporabljata kot sopomenki. Ali po vašem mnenju še velja vztrajati pri razločevanju med formulo , ki označuje kemijsko sestavo, in formulacijo , ki označuje način izražanja?
Terminološka
Formulaična pravljica
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin formula tale , ki na področju literarne teorije označuje vrsto navadno ljudske pravljice, ki ima že vnaprej predvideno strukturo, vsebina pa se lahko spreminja od pripovedovalca do pripovedovalca. V strokovni literaturi sem zasledila ustreznik pravljica na formulo . Ali je poimenovanje po vašem mnenju ustrezno?
Zanima me slovenski ustreznik za angleški termin formula tale , ki na področju literarne teorije označuje vrsto navadno ljudske pravljice, ki ima že vnaprej predvideno strukturo, vsebina pa se lahko spreminja od pripovedovalca do pripovedovalca. V strokovni literaturi sem zasledila ustreznik pravljica na formulo . Ali je poimenovanje po vašem mnenju ustrezno?
Celotno geslo
Etimološki
Celotno geslo
Etimološki
formulȋrati – glej fọ̑rmula
Vorenc
furem m, F9, archetipus, ta pervi furem ene ſléherne rizhy, ena furma, modello; exemplar, en furem, ali prepiſſanîe, podoba; formatura, en furem; formula, -ae, furem, ena reizh, katera kaṡhe, kai ſe jma ſturiti; imaginare, kai ſturiti glyh timu drugimu, furum poſnemati; modulus, -li, en furem, model, mèra; pastillus, -li, ena lopatiza ṡa arznio: furem v'arznÿ kakòr daṡzhize; performare, preṡhtaltati, v'en drugi furem ſturiti; specimen, -nis, furim, model, podoba; prim. furm, furma
Farmacija
SSKJ²
geniálen -lna -o prid. (ȃ)
ki je izvirno ustvarjalen in ima najvišje duševne sposobnosti: genialen človek; genialen iznajditelj, slikar, znanstvenik / ekspr. za kaj takega mu ni treba biti ravno genialen
// ki vsebuje, izraža izvirno ustvarjalnost in najvišje duševne sposobnosti: genialna matematična formula; genialna iznajdba; ekspr. to ti je genialna misel; genialno delo / genialna sila
ki je izvirno ustvarjalen in ima najvišje duševne sposobnosti: genialen človek; genialen iznajditelj, slikar, znanstvenik / ekspr. za kaj takega mu ni treba biti ravno genialen
// ki vsebuje, izraža izvirno ustvarjalnost in najvišje duševne sposobnosti: genialna matematična formula; genialna iznajdba; ekspr. to ti je genialna misel; genialno delo / genialna sila
- geniálno prisl.:
hipotezo je pozneje genialno dokazal / iron. znala je genialno zapravljati
Celotno geslo
Pohlin
Čebelarstvo
Celotno geslo
Frazemi
Celotno geslo
Frazemi
káša Frazemi s sestavino káša:
bíti v káši, brézova káša, hodíti kot máček okrog vréle káše, hodíti kot máček okrog vróče káše, hodíti kot máčka okrog vréle káše, hodíti okrog vréle káše, [lépo] kášo skúhati kómu, ne bóš káše píhal, súkati se kot máčka okrog vréle káše, vróča káša, vrtéti se kot máčka okrog vréle káše, zabrêsti v lépo kášo, zakúhati vróčo kášo, znájti se v káši
bíti v káši, brézova káša, hodíti kot máček okrog vréle káše, hodíti kot máček okrog vróče káše, hodíti kot máčka okrog vréle káše, hodíti okrog vréle káše, [lépo] kášo skúhati kómu, ne bóš káše píhal, súkati se kot máčka okrog vréle káše, vróča káša, vrtéti se kot máčka okrog vréle káše, zabrêsti v lépo kášo, zakúhati vróčo kášo, znájti se v káši
Vorenc
kazati nedov., F10, cippi, ẛnaminîa na céſtah, katera poot kaṡhejo; emicare, ſe bliſkati, inu kaṡati; formula, -ae, furem, ena reizh, katera kaṡhe, kai ſe jma ſturiti; index, zagar, ali kaṡar, kateri kai kaṡhe: tudi eniga ṡlatarja kamen, s'katerim ſe ṡlatú inu ſrebrú probira, ali ṡkuſha: tudi tá pervi perſt per palzi; monstrare, pokaṡati, kaṡati, iṡloṡhiti; monstrator, kaṡavez, kateri kaṡhe; praemonstrator, -oris, kateri naprei kaṡhe; sciathericon orologium, tà ſonzhna ura, katera s'ſenzo ure kashe; subsanare, ſe ſpakovati, eniga ṡaṡhpotovati, fige inu norze kaṡati, ga s'figami pitati. 4.Reg:19.v.21
Geologija
Geologija
Celotno geslo
Frazemi
Avtomatika
SSKJ²
matemátičen -čna -o prid. (á)
nanašajoč se na matematiko: matematični obrazec, simbol, zakon; matematično pravilo, sklepanje / matematična razprava / matematična jasnost, natančnost; matematično-statistične metode / rešiti matematično nalogo / knjiž. izražati se v matematičnem jeziku / ekspr. svoje delo opravlja z matematično doslednostjo zelo natančno
♦ filoz. matematična logika logika, ki proučuje formalne pogoje, pri katerih eni povedni stavki izhajajo iz drugih; fiz. matematično nihalo nihalo iz majhnega telesa in lahke vrvice; jezikosl. matematična lingvistika jezikoslovje, ki uporablja načela in metode matematike; mat. matematični dokazi dokazi, pri katerih se uporabljajo matematične metode; matematični izraz števila, povezana z računskimi znaki; matematična analiza analiza z matematičnimi sredstvi; matematična formula
nanašajoč se na matematiko: matematični obrazec, simbol, zakon; matematično pravilo, sklepanje / matematična razprava / matematična jasnost, natančnost; matematično-statistične metode / rešiti matematično nalogo / knjiž. izražati se v matematičnem jeziku / ekspr. svoje delo opravlja z matematično doslednostjo zelo natančno
♦ filoz. matematična logika logika, ki proučuje formalne pogoje, pri katerih eni povedni stavki izhajajo iz drugih; fiz. matematično nihalo nihalo iz majhnega telesa in lahke vrvice; jezikosl. matematična lingvistika jezikoslovje, ki uporablja načela in metode matematike; mat. matematični dokazi dokazi, pri katerih se uporabljajo matematične metode; matematični izraz števila, povezana z računskimi znaki; matematična analiza analiza z matematičnimi sredstvi; matematična formula
- matemátično prisl.:
matematično dokazati; biti matematično natančen; sam.:, pog. danes smo pisali matematično matematično šolsko nalogo
Jezikovna
Pisanje imen računalniških jezikov
Računalničarji se že dolgo sprašujemo, kako se pravilno piše imena računalniških jezikov: z malo začetnico, z veliko začetnico, v originalu ali še kako drugače?
V nekaj desetletjih smo uspeli ustvariti lepo zmedo, ki jo lahko ponazorim z različnimi zapisi imena programskega jezika Pascal:
- Pascal (Wirth: Računalniško programiranje 1, DMFA, 1983; Mahnič: Programiranje v Oberonu, Bi-TIM, 1996)
- pascal (Lokar: PROGRAMSKI JEZIK PASCAL, DMFA Presek 29:1, 2001, 24-27; Bratko, Cestnik: Programski jezik pascal z razširitvami turbo pascala, DZS, 1990)
- paskal (slovenska Wikipedija: https://sl.wikipedia.org/wiki/Paskal_(programski_jezik))
Da je stvar še bolj nedosledna, slovenska Wikipedija na strani o filozofu Pascalu za po njem poimenovani programski jezik uporablja zapis pascal (https://sl.wikipedia.org/wiki/Blaise_Pascal), torej drugače kot stran o programskem jeziku samem. Wikipedija morda res ni najbolj merodajni vir za odgovor na moje vprašanje, vednar lepo ponazarja zmedo glede pisave imen računalniških jezikov.
Naj navedem nekaj različnih vrst imen programskih jezikov (navajam le primere jezikov, ki so v množični uporabi, ponekod dodajam ustaljen zapis imena v slovenščini):
ime: Pascal (slov. Pascal, pascal, paskal) C (slov. dosledno vedno C) C++ (slov. dosledno vedno C++)
ime, ki je zaščitena blagovna znamka: Java (slov. Java, java) Python (slov. Python) JavaScript, Perl, Kotlin, Go
kratica: BASIC (slov. basic) COBOL, AWK, HTML, XML, PL/SQL
iz kratice nastalo ime: Caml
kombinacija besede in kratice: Standard ML ... pisano narazen OpenCL ... pisano skupaj
Potem obstajajo še posebneži:
- kratica, ki postane ime (vsak sam od teh dveh jezikov je večja klasika od vseh ostalih skupaj):
- Fortran: v angleščini se do leta 1991 piše kot FORTRAN (FORmula TRANslation), po letu 1991 se piše kot Fortran; ime FORTRAN je torej ime vseh verzij jezika do vključno verzije FORTRAN 77, Fortran je ime vseh verzij začenši z verzijo Fortran 90
- Lisp: v angleščini se sprva piše kot v LISP (LISt Processor), kasneje kot Lisp
- dialekti jezikov: Microsoft BASIC ... ime podjetja Vienna Fortran ... ime mesta Emacs Lisp ... ime programa GNU C ... kratica zbirke programov ANSI C ... kratica organizacije
- zelo podobna imena: TeX in TEX: dva povsem različna jezika (a celo za isti namen), zato je avtor jezika TeX v svoji knjigi o jeziku TeX namenil prvo poglavje (The Name of the Game) samo temu, da se TeX piše kot TeX ali še raje, če način tiska to dopušča, kot TEX s črko E pisano malo nižje, da se loči od TEXa
Želeli bi si enostavno pravilo, po katerem bi pisali imena računalniških jezikov:
- Vemo, da se imena jezikov v slovenščini piše z malo začetnico, torej bi bilo prav pascal in ne Pascal. Nekateri slovenski avtorji ta način že dolgo uporabljajo.
Vendar:
- zapis c bi spremenil docela ustaljeno rabo,
- določena imena pa bi se preslikala v eno samo ime (FORTRAN in Fortran, LISP in Lisp, TeX in TEX),
- težava je z zaščitenimi imeni (ali se motim?) in večina novejših popularnih jezikov je prav te vrste,
- če je Pascal ali Julia ime in se piše z malo, kako se potem piše Microsoft in Vienna na začetku imena kot del imena.
- Pisanje v originalu odpravi mnoge, če ne kar večino težav, a je v nasprotju s pravopisnim pravilom, da se jeziki pišejo z malo začetnico. Nekateri slovenski avtorji ta način že dolgo uporabljajo.
Želeli bi si pravilo brez izjem ali pa vsaj s kar se da malo izjemami. Pogovarjal sem se z mnogimi računalničarji, eni menijo tako, drugi drugače, večina pa bi jih bila pripravljena sprejeti eno ali drugo rešitev (morda celo kakšno tretjo), če bi dobili jasen odgovor jezikoslovcev.
Če bi potrebovali pred dokončno odločitvijo še kakšno informacijo, sem vam seveda na voljo.
SSKJ²
razmérje -a s (ẹ̑)
1. kar izraža medsebojno odvisnost, povezanost količin, vrednosti, ki imajo kaj skupnega: ugotoviti razmerje med časom in dolžino poti; formula kaže elemente v spojini in njihovo medsebojno razmerje; mehanska energija je v stalnem razmerju s toplotno energijo / razdeliti vsoto v razmerju 1 : 5 / določiti razmerja med domačimi in tujimi cenami / razmerje sil v svetu se je spremenilo / človek podira razmerja v naravi sorazmerja / z oslabljenim pomenom biti v sorodstvenem razmerju v sorodstvu
2. navadno s prilastkom kar obstaja med posamezniki, skupinami
a) ob skupni dejavnosti: družbeno, produkcijsko razmerje; razmerje med delovno organizacijo in skupnimi službami
b) v osebnem življenju: bratsko, prijateljsko razmerje / publ. stopiti v osebno razmerje s kom imeti osebne stike s kom / napeto razmerje v družini ga je zelo težilo napeti odnosi / intimno, ljubezensko, spolno razmerje
// zunajzakonski odnosi dveh oseb, navadno nasprotnega spola, temelječi na spolnosti: razmerja z njo ni skrival; imela je razmerje s poročenim moškim
3. kar se izraža, kaže v ravnanju s kom, vedenju do koga; odnos: urediti razmerje med državo in Cerkvijo / dobra medčloveška razmerja
// v zvezi z do kar se izraža, kaže v ocenjevanju, presojanju česa: opredeliti razmerje do življenja
// v prislovni rabi, navadno v zvezi v razmerju do izraža omejitev, izhodišče pri opredeljevanju: vsak človek v razmerju do drugih ljudi; oblast v razmerju do ljudstva / beseda je v razmerju do sinonima precej redka
4. v prislovni rabi, navadno s prilastkom, v zvezi v razmerju izraža primerjanje, vrednotenje, presojanje: zastavljeni načrti niso bili v pravem razmerju s sposobnostmi delavcev; biti v ustreznem razmerju
5. star. razmere, okoliščine: ostro so kritizirali razmerje v tej deželi
♦ fiz. kompresijsko razmerje; geom. delilno razmerje število, značilno za medsebojno lego treh točk na premici; jezikosl. frekvenčno razmerje med besedami; posledično, sklepalno, vzročno razmerje; mat. razmerje kvocient dveh količin; pravn. delovno razmerje pravno razmerje med delavci pri delu z družbenimi sredstvi ali med delodajalcem in delojemalcem; obligacijsko ali obveznostno razmerje pravno razmerje, na podlagi katerega je ena stranka upravičena zahtevati od druge določeno dajatev, storitev; obveznost; pogodbeno razmerje; pravno razmerje urejeno s pravnimi normami; posledično, sklepalno, vzročno razmerje
1. kar izraža medsebojno odvisnost, povezanost količin, vrednosti, ki imajo kaj skupnega: ugotoviti razmerje med časom in dolžino poti; formula kaže elemente v spojini in njihovo medsebojno razmerje; mehanska energija je v stalnem razmerju s toplotno energijo / razdeliti vsoto v razmerju 1 : 5 / določiti razmerja med domačimi in tujimi cenami / razmerje sil v svetu se je spremenilo / človek podira razmerja v naravi sorazmerja / z oslabljenim pomenom biti v sorodstvenem razmerju v sorodstvu
2. navadno s prilastkom kar obstaja med posamezniki, skupinami
a) ob skupni dejavnosti: družbeno, produkcijsko razmerje; razmerje med delovno organizacijo in skupnimi službami
b) v osebnem življenju: bratsko, prijateljsko razmerje / publ. stopiti v osebno razmerje s kom imeti osebne stike s kom / napeto razmerje v družini ga je zelo težilo napeti odnosi / intimno, ljubezensko, spolno razmerje
// zunajzakonski odnosi dveh oseb, navadno nasprotnega spola, temelječi na spolnosti: razmerja z njo ni skrival; imela je razmerje s poročenim moškim
3. kar se izraža, kaže v ravnanju s kom, vedenju do koga; odnos: urediti razmerje med državo in Cerkvijo / dobra medčloveška razmerja
// v zvezi z do kar se izraža, kaže v ocenjevanju, presojanju česa: opredeliti razmerje do življenja
// v prislovni rabi, navadno v zvezi v razmerju do izraža omejitev, izhodišče pri opredeljevanju: vsak človek v razmerju do drugih ljudi; oblast v razmerju do ljudstva / beseda je v razmerju do sinonima precej redka
4. v prislovni rabi, navadno s prilastkom, v zvezi v razmerju izraža primerjanje, vrednotenje, presojanje: zastavljeni načrti niso bili v pravem razmerju s sposobnostmi delavcev; biti v ustreznem razmerju
5. star. razmere, okoliščine: ostro so kritizirali razmerje v tej deželi
♦ fiz. kompresijsko razmerje; geom. delilno razmerje število, značilno za medsebojno lego treh točk na premici; jezikosl. frekvenčno razmerje med besedami; posledično, sklepalno, vzročno razmerje; mat. razmerje kvocient dveh količin; pravn. delovno razmerje pravno razmerje med delavci pri delu z družbenimi sredstvi ali med delodajalcem in delojemalcem; obligacijsko ali obveznostno razmerje pravno razmerje, na podlagi katerega je ena stranka upravičena zahtevati od druge določeno dajatev, storitev; obveznost; pogodbeno razmerje; pravno razmerje urejeno s pravnimi normami; posledično, sklepalno, vzročno razmerje
Število zadetkov: 48
Dostopnost