Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Svetokriški
pokopavati -am nedov. pokopavati: na gmajno yh pokoppauaio 3. mn. (III, 440) ǀ tem ſvetom Marternikom je ſtregla, nyh ſveta trupla pokoppavala del. ed. ž (II, 513) ǀ kadar ſo pokopovali del. mn. m tiga bogaboyezhiga Miniha Simeona (IV, 422)
Pleteršnik
pristáti, prístojim, vb. impf. wohl anstehen, passen: stori, kar tebi dobro pristoji, Trub.; oblecite, kar sem Vam prinesel: rad bi videl, kako Vam bode pristalo, Str.; Kako ljubo ji pristoji jeza! Str.; pristoji mu, es steht ihm gut, BlKr.; tudi: p. se, Trub.; pesti, ki bi se pristale bolj kaki gospodični, LjZv.; — sich schicken, sich geziemen: škofu pristoji, Dalm.; kakor (zvestemu meščanu) pristoji, rok. iz 16. stol.; tebi ne pristoji tako govoriti, Levst. (Nauk); tudi: p. se, C., kajk.-Valj. (Rad); ne pristoji se, es geziemt sich nicht, Dict.; — zustehen: to meni ne pristoji, das steht nicht mir zu, Krelj; okrajnemu oblastvu pristoji, lov dajati v zakup, Levst. (Nauk); pristoji mu pravica, naslov mu pristoji (gebürt ihm), DZ., Cig. (T.); — (dazu) gehören: vsi ljudje pristoje v to občestvo ("gmajno"), Krelj; te dve njivi pristojita k mojemu zemljišču, Levst. (Nauk); sem pristoji, hieher gehört, Erj. (Torb.); — (als Eigenthum) gehören: to meni pristoji, das gehört mir, Levst. (Nauk); — prim. pristojati.
Prekmurski
správišče -a s
1. zbor, zborovanje: Kobcsinſzkomi ſzpráviſcsi i gmajni prvorodjenih KŠ 1771, 696; Pozdravte ſzpráviſcse KŠ 1771, 611; Pozdrávlajo váſz i Priſzczilla ſzpráviſcsom vrét KŠ 1771, 526
2. skupščina: Szpráviscse z-dvouje kucse sztoji AI 1875, kaz. br. 2; Orszácsko ládanye od szpráviscsa szkoncsani právd sze more pelati AI 1875, kaz. br. 2; miniszterium szpráviscsi na prê prilo'zi sztroskov potrebcsine AI 1875, kaz. br. 2; Vu orſzácskom Szpráviſcsi KŠ 1771, 853; Vu szpráviscsi Czaszar je pitao Luthera KOJ 1845, 61; Velikási szo du'zni na szpráviscsaj nazôcsi bidti AI 1875, kaz. br. 3
3. skupnost, občestvo: Sz. Mati Czérkev .. [je] ti pozváni i odebráni Bo'zi szpráviscse KŠ 1754, 129; je vſzejh pravicsno vörvajoucsi krſztsenikov vidoucse ſzpráviscse KMK 1780, 19; grejsnike ſz-Krſztsánszkoga ſzpráviscsa vö vr'zejo KŠ 1754, 194; Te zmácshi-ov praznüvajoucsi ſze ſzpráviſcsa vö vr'ze KŠ 1771, 498; Od Jeru'sálemſzkoga ſzpráviscsa KM 1796, 128; povej cszérkvi (gmajni, ſzpráviscſi) KŠ 1754, 195; Cérkev (obcsino, szpráviscse, gmájno) KOJ 1845; ne oſztaneio greisniczi vu ſzpraviscsi ti pravicsni SM 1747, 92; Vu ſzpráviscſi krſztsánſzkom, ge ſze rejcs Bo'za prejdga KŠ 1754, 135; oſztánemo, i vTiſztom ſzpráviſcsiſze nájdemo KŠ 1771, 831; Tebé lüſztvo, Vuſzvétom ſzpráviſcsi dicsi BKM 1789, 139; i csrêda jezusova sze vu ſzpráviscsi ti odebráni naprêpriprávla KAJ 1848, III; Vödáne szpráviscsam evangelicsanszkim KAJ 1848, I; Ár je Boug mérni, liki vu vſzej ſzpráviſcsaj ti ſzvéczov KŠ 1771, 520
4. sinagoga: Má 23. czérkev i 80. Sidovſzki Sinagoug, ali ſzi bojdi ſzpráviſcs KŠ 1771, 612; Kriſztus i vcſio je vu 'Sidovſzki ſzpráviscsaj predgajoucſi Evangyeliom KM 1796, 98
SSKJ²
usékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. pri sekanju raniti, poškodovati: malo je manjkalo, da ga ni usekal; pazi, da se ne usekaš; usekati se v roko; usekati se s sekiro; zelo se usekati
// ekspr. raniti, poškodovati s čim ostrim: ptič ga je usekal s kljunom / modras ga je usekal pičil; pren. usekati koga z opazko, vprašanjem
2. s sekanjem narediti: usekati prehod
3. star. odsekati: usekati vejo
4. ekspr. udariti, navadno hitro, sunkovito: usekati psa; usekati po glavi, za uho; usekati s palico, z roko / jezno je usekal po vratih / konj je divje usekal z nogama brcnil / zobje so usekali v prazno
5. ekspr. hitro, silovito (vojaško) napasti; udariti: usekali so iz zasede; usekati s strojnicami / usekati po sovražniku
6. ekspr. ostro, nenadoma se zaslišati: v tišino so usekali kriki, streli
7. ekspr. rezko, odločno reči: brez uvoda je usekal; brezobzirno, naravnost usekati / kaj si pa ti naredil, je usekal nazaj
8. pog., v zvezi z mimo ne zadeti bistva: usekati mimo pri oceni; v napovedi, razpravi je usekal mimo
9. pog., ekspr., navadno v zvezi z jo hitro iti, oditi: usekati jo proti domu; usekal jo je čez gmajno
● ekspr. njegove besede so jo usekale zelo prizadele; ekspr. trobente so usekale budnico zaigrale; ekspr. strela je usekala v stolp udarila
    usékati se ekspr.
    sporeči se, spreti se: večkrat se usekata; vsak dan se s kom useka
    // spopasti se: študenti so se usekali s policijo
    ●     pog. usekati se pri štetju zmotiti se
    usékan -a -o
    1. deležnik od usekati: usekana roka ga boli
    2. pog., ekspr. čudaški, neumen: lepa je res, vendar usekana / vsak je po svoje usekan
    3. pog., ekspr., navadno v povedni rabi, v zvezi z na ki čuti, ima veliko željo po tem, kar izraža določilo: usekan je na delo, ples; biti usekan na meso / usekana je nanj zelo ga ima rada
Prekmurski
vkǜp spràviti ~ správim dov.
1. zbrati: On náſz scsé vſze vküp ſzpraviti BKM 1789, 23; gde ſzprávim vküp ſzád moj KŠ 1771, 212; Da vſze národe vu jedinſztvo vküp ſzprávis KM 1783, 48; i vküp ſzprávi te odebráne ſzvoje KŠ 1771, 145; On vküp szprávi, liki vu vrêcsa vodé môrja TA 1848, 25; i vküp ſzprávijo te odebráne nyegove KŠ 1771, 81; Vküp mi szpravte szvéte moje TA 1848, 40; naj je vküp ſzprávijo na boj onoga dnéva KŠ 1771, 795; Steroga ſzvéta moucs Vu vöri je vküp ſzprávila BKM 1789, 124; i vkup ſzta ſzpravila gmajno KŠ 1771, 387; I vöidoucsi ſzlugi oni na poti vküp ſzo ſzpravili vſze KŠ 1771, 72; Ár je tak ſteo ſzini i cseri vu tiváriſtvo vküpſzpraviti SIZ 1807, 8; pseniczo pa vküp ſzpravte vu moj skegyen KŠ 1771, 44; vküp ſzo ſzpravili vſze, ſtere ſzo najsli KŠ 1754, 130; gde ſzprávim vküp ſzád moj KŠ 1771, 212; je ſteo nas Ocsa ſzini ino cseri vu tüváriſtvo vküp ſzpraviti SIZ 1807, 8; vküp ſzo ſzpravili vſze, ſtere ſzo najsli KŠ 1754, 130
2. pridobiti premoženje: nikaj ſzi je nej mogao vküp ſzpraviti KM 1790, 64; pojbics je bilo, ki je teliko vküp ſzpravo KM 1790, 28
3. združiti: govorejnya tále tak vküpszpraviti KOJ 1833, 114; Na tou Matyas I. ki tak scsé sztáro Pannonio znouva vküpszpraviti KOJ 1848, 67; Moremo 'ziveti sztoga, ka je nam vküp szpraviti mogôcsno bilo AI 1875, kaz. br. 8
vkǜp spràviti se ~ správim se zbrati se: Voda vretin sze v-sztüdenci szprávi vküp KAJ 1870, 106; Ár, gde koli ſze dvá, ali trijé vküp ſzprávijo KŠ 1771, 59; sze vu cêle serege vküpszprávijo KAJ 1870, 25; hodte i ſzpravte ſze vküp na vecsérjo KŠ 1771, 802; Znao je kaj ſze je doſzta krát vküp ſzpravo Jezus tam KŠ 1771, 324; zakaj ſzmo ſze eti zdaj vküp ſzpravili KŠ 1771, 853; vküp ſzo ſze ſzpravili prouti nyemi KŠ 1771, 74; Záto, gda bi ſze vküp ſzpravili KŠ 1771, 93; Da sze vno'zine pá kre tébe vküp szprávijo TA 1848, 6
vkǜp spràvivši ~ -a ~ -e ko je zbral: I po nej vnougi dnévi vküp ſzpravivſi vſza KŠ 1771, 222; vküp ſzpravivſi vſza te mlájſi ſzin, odiſao je KŠ 1771, 222
vkǜp spràvivši se ~ -a se ~ -e se ko so se zbrali: I vküp ſze ſzpravivſi ſztimi Sztarismi KŠ 1771, 98
vkǜp správleni ~ -a ~ -o zbran: ali nej ga je mogla nájdti za volo vküp ſzprávlene vno'ſine KM 1796, 88; Da vu tvojem iméni vküp ſzprávleno tiváriſtvo zdr'sis KM 1783, 74; Hunyadi, szkrben pri vküpszprávlenoj orszácskoj Goszpodi KOJ 1848, 57; gda ſzo bili vucseniczke vküp ſzprávleni KŠ 1771, 333; Steroga ſzo vküp ſzprávleni Apoſtolje prijali KM 1783, 61; Vküp ſzprávleni csákajo ga BKM 1789, 123; gde ji je bilou poredno vküp ſzprávleni KŠ 1771, 379; i ſzedécsi gúcsali ſzmo vküp ſzprávlenim zenám KŠ 1771, 392; i ednouk viſſe pét ſztou vküp ſzprávlenim ſzvojim vornim KM 1796, 115; i najsla ſzta vküp ſzprávlene ti edenájſzet KŠ 1771, 257; Kak vküpszprávleni sztojijo Adjectivumi KOJ 1833, 34
Celotno geslo eSSKJ
vrtáča vrtáče samostalnik ženskega spola [vərtáča]
    iz geografije kraška kotanja okroglaste oblike s premerom od nekaj metrov do nekaj sto metrov
ETIMOLOGIJA: = hrv. vr̀tača, mak. vrtača, verjetno < roman. *hortaceus iz lat. hortus ‛vrt’ - več ...
Prekmurski
zametávati -am nedov. zaničevati, prezirati: ne dáj nám nikoga zametávati KM 1783, 18; prepovidáva Sztarcze zametávati BRM 1823, 423; Ne zametávam miloſcso Bo'zo KŠ 1771, 560; i moje ricsi zametávas KŠ 1754, 17; Ali bogáſztvo trplivoſzti zametávas KŠ 1771, 450; Szvejt je zametáva BKM 1789, 332; i Jezik zemelszke domovine zametáva KOJ 1833, X; Ali cslovek Tebé, ocso zametáva KAJ 1848, 160; Csi nyé zametávamo KŠ 1754, 32; Ali gmajno Bo'zo zametávate KŠ 1771, 512; goſzpoſztvo pa zametávajo KŠ 1771, 758; i nyegovo ſzvéto rejcs ne zametávajmo KŠ 1754, 23; Proroſztvo ne zametávajte KŠ 1771, 623; Nai ſzi me ſzveit zametáva SM 1747, 74; Ki májo goſzpodáre, naj je nezametávajo KŠ 1771, 642; bode toga drugoga zamétavalo KŠ 1771, 225; ka ſzo zametávali nyihove vdovicze KŠ 1771, 357; ka ſzo oni zametávali nyihove dovicze KM 1796, 121; da szo pápinszke Dühovnike zametávali KOJ 1848, 89
zametavajóuči -a -e zaničujoč, prezirajoč: vogrine zametávajoucs tak razcsmeri KOJ 1848, 30
Število zadetkov: 27