Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ²
presékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. s sekanjem narediti dva dela: kol je bil predolg, zato ga je presekal; presekati vrv, žebelj; presekati s sekiro; presekati palico na dvoje; po dolgem, prečno presekati; pren., ekspr. blisk preseka nebo
2. s sekanjem narediti odprtino, zarezo v kaj: s sekiro presekati led; po nesreči presekati parket / ostra črepinja mu je presekala podplat / padel je in si presekal ustnico
3. ekspr. preiti kaj navadno podolgovatega: tisti dan smo presekali ekvator / ladja preseka zaliv
4. nav. ekspr. biti speljan, voditi čez kaj podolgovatega: tam cesta preseka železniško progo
// biti speljan, voditi čez kaj sploh: potok preseka travnik in se izliva v reko; nova sled je presekala snežno pobočje / nova cesta bo presekala njegovo kmetijo bo speljana tako, da jo bo delila na dvoje
5. ekspr. ustaviti, prekiniti: šefov nenadni prihod je presekal pogovore; presekal je njeno pritoževanje z nervoznim gibom / že vem, kaj hočeš, je presekal njegove besede / krik je presekal tišino
● ekspr. bolečina ji je presekala telo se je nenadoma pojavila v visoki stopnji, v močni obliki; ker se mu je mudilo, je presekal ovinek šel je po krajši poti, naravnost; ekspr. presekati komu pot preprečiti, onemogočiti mu prehod; preprečiti, onemogočiti uresničitev kakega dejanja; presekati stavo z udarcem roke razdeliti na dvoje podani roki pri stavi in s tem narediti stavo veljavno; ekspr. presekati gordijski vozel z odločnim, drznim posegom rešiti zapleteno, težko rešljivo zadevo ali vprašanje; presekati dolino s prekopom narediti po njej prekop
♦ gozd. presekati sestoj narediti v sestoju preseko; s sečnjo zelo preredčiti sestoj; mat. presekati razdeliti telo z ravnino; med. presekati z enkratnim udarcem z ostrim orodjem ločiti stik
    presékati se ekspr.
    s sekanjem česa ovirajočega priti kam: skozi goščavo smo se presekali do ceste
    presékan -a -o:
    govoril je s presekanim glasom pretrganim; stava je presekana; zračnica je presekana deset centimetrov na dolgo; prisl.: presekano se zasmejati
Pravopis
presékati -am dov. -an -ana; presékanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ kol; ~ si ustnico; poud. ~ pogovor |prekiniti, ustaviti|
presékati se -am se (ẹ́ ẹ̑) poud. ~ ~ skozi goščavo |s težavo priti|
SSKJ²
prežígati -am nedov. (ī ȋ) ekspr.
1. zelo peči, žgati: sonce je prežigalo obraz; pren. čutil je, kako ga njegov pogled prežiga
2. knjiž. pojavljati se kje v veliki meri, z veliko intenzivnostjo: hrepenenje ga je prežigalo in sililo do pretresljivih izpovedi
● prežigali so goščavo požigali
Celotno geslo Sinonimni
prodíranje -a s
1.
prehajanje skozi kaj ovirajočegapojmovnik
SINONIMI:
ekspr. prebijanje, knj.izroč. prediranje
2.
ekspr. postopno prehajanje, uveljavljanje na drugih področjih, premagujoč ovirepojmovnik
SINONIMI:
knj.izroč. ekspanzija, knj.izroč. penetracija, ekspr. prebijanje, ekspr. pronicanje
Pravopis
skozi [poudarjeno skózi] predl. s tož., v sklopu z navezno obliko os. zaim. skóz..
1. smerni prostorski ali prostorski poti oditi ~ vrata; voziti ~ predor, vas; priti ~ goščavo; poud. prebiti se ~ težave |premagati, prestati težave|; preriniti se ~ gnečo; ~ obleko je začutila hlad; potovati v Zagreb ~ Novo mesto; Premica gre ~ točko P; odpreti okno in skozenj [zə] zlesti na vrt
2. časovni ~ poletje živi ob morju poleti, čez poletje; ~ vse leto je spremljal vremenske podatke; ~ tri stoletja so se upirali turškim napadom tri stoletja
3. vezljivostni, poud. iti ~ trdo šolo življenja |veliko pretrpeti|; neknj. pog.: veliko dati ~ doživeti, prestati; iti ~ učno snov ponoviti jo; S tem denarjem ne pridemo ~ ne moremo shajati; Še to zadevo spravim ~ jo uredim
4. povedkovniški, neknj. pog. To ne bo šlo ~ ne bo uspelo, se ne bo posrečilo
5. vzročnostni: postati znan ●~ kritike nasprotnikov zaradi; tudi ~ slabe razmere doseči dobre izide kljub slabim razmeram
6. lastnostni, publ. gledati kaj ~ prizmo današnjega okusa po današnjem okusu; neobč. ustvariti moreče vzdušje ~ groteskne podobe z grotesknimi podobami
7. določevalni poštni predal pet ~ ena ‹5/1›
SSKJ²
skríti skríjem dov., skrìl tudi skríl (í ȋ)
dati kaj na tako mesto, da se ne opazi, ne vidi: brat mu je skril čevlje; skriti dokumente, dragocenosti, pisma; skriti orožje; skriti na podstrešje, pod plašč, v bunker; ubežnika so skrili pred zasledovalci; dobro skriti; skriti na varno / koklja skrije piščance pod peruti / skriti obraz v dlani; ekspr. tako je bilo mrzlo, da so skrili nosove v kožuhe; skriti roke v žepe dati, vtakniti / žepe lahko skrijemo v šivih
// narediti, da kdo česa ne more opaziti: skriti svoja čustva, negotovost, zadrego, žalost; skriti jok, smeh, solze; znal je skriti, da ga skrbi / niti brezhibna obleka ni skrila njegove debelosti
// narediti, da kdo česa ne more izvedeti, odkriti: skriti svoje poreklo; skriti resnico
● ekspr. skriti glavo v pesek ne hoteti videti neprijetne resnice, ne se sprijazniti z njo
    skríti se 
    1. narediti se neopaznega, nevidnega: fant se je skril; skrij se, ker te iščejo; demonstranti so se skrili med ljudi; skriti se pod mizo, za vrata; ranjena zver se skrije v goščavo; skriti se v gozdu; skriti se med drevjem; vaščani so se skrili pred sovražnimi vojaki / sonce se je skrilo za oblake / avtor se je skril za psevdonim
    2. nav. ekspr., navadno s prislovnim določilom z oddaljevanjem postati neviden: avtomobil se je skril za ovinkom; gledala je za njim, dokler se ni skril v gozdu
    // postati neviden sploh: mesto se je skrilo v megli; vrh gore se je skril v oblakih
    ●     ekspr. sonce se je že skrilo je zašlo; ekspr. ko bi moral priznati svoje dejanje, se rad skrije za druge se izgovarja na druge; ekspr. otroci se igrajo, ko pa vstopi mati, se skrijejo za knjige se delajo, da berejo, se učijo; ekspr. v lepoti, znanju se lahko skrije pred svojim prijateljem njegov prijatelj je veliko lepši, več zna kot on
    skrívši zastar.:
    zajokala je, skrivši obraz v dlani
    skrít -a -o
    1. deležnik od skriti: skrit denar, zaklad; biti, ostati skrit; skrit v grmovju, pod snegom; skrit za krinko prijateljstva; skrita bolečina; skrite misli; za drevjem skrita vas; njegovo ime naj ostane skrito; bistvo je skrito med vrsticami
    2. ki je tak, da se ne opazi, ne vidi: skrit predal; skriti žepi; skrita vrata
    // ki obstaja, a se na zunaj (še) ne opazi, ne vidi: skrite napake; sprostile so se vse skrite sile
    ●     ekspr. skriti kotiček kraj, prostor, kjer se kdo lahko skrije, nemoteno živi; ekspr. v mestu ima skrito ljubezen žensko, ki jo skrivaj ljubi; v pregovorih je skrita ljudska modrost je; skrita pisava tajna pisava; publ. poiskati skrite rezerve še neizkoriščene, neizrabljene možnosti, sredstva; ta dolina je zelo skrita se težko najde, vidi; preg. nič ni tako skrito, da bi ne bilo očito
    ♦     ekon. skrite rezerve v naslednje obdobje zavestno prenesen dobiček, nastal zaradi previsoko izkazanih stroškov ali prenizko izkazanih prihodkov; film. prizor so posneli s skrito kamero; prisl.: skrito živeti; sam.: odkriti skritega; 
prim. skrivši
Pleteršnik
skríti, -krȋjem, vb. pf. verstecken, verbergen; s. se, sich verstecken, sich verbergen; košuta se je lovcem (vor den Jägern) skrila, Met.; v zatišju severju in burji skrit, Levst. (Beč.); s. se v goščavo, v gozd, in das Dickicht, in den Wald sich begeben, um sich dort zu verstecken; — skrit, verschlossen, zurückhaltend, Cig. (T.).
SSKJ²
splétati -am nedov. (ẹ̑)
1. delati, izdelovati kaj z nameščanjem dveh ali več podolgovatih upogljivih stvari izmenoma drugo čez drugo: dekleta spletajo vence; spletati kite, mrežo; spletati ograjo iz šib / spletati lase v kito / star. mati jo spleta ji spleta lase / ptice spletajo gnezda
2. ekspr., z oslabljenim pomenom delati, da se uresniči, kar določa samostalnik: spletati prijateljstvo s kom; spletati nova poznanstva
3. ekspr. delati, snovati: spleta nov načrt / ljudje spletajo o njem legende ustvarjajo
● ekspr. spletati besede v pesem povezovati, združevati; ekspr. že spet spleta neumnosti dela, govori
    splétati se 
    1. rastoč se združevati: robidnice in praprot se spletajo v goščavo / korenine se spletajo med seboj prepletajo
    2. ekspr., s prislovnim določilom pojavljati se v neredu: čudni bliski so se spletali po nebu
    // pojavljati se sploh: mrak se spleta po polju / prve zvezde se spletajo po nebu
    3. ekspr. nastajati, širiti se: o tem se spletajo čudne zgodbe / iz mladostnega prijateljstva se je spletala ljubezen
SSKJ²
utírati -am nedov. (ī ȋ)
1. z odstranjevanjem česa ovirajočega delati kaj: utirati gaz; s sekiro si je utiral pot skozi goščavo / reka si je sama utirala strugo
2. v zvezi utirati pot omogočati komu, da lahko kam gre, pride: utirali so mu pot skozi množico; brezobzirno si je utiral pot med ljudmi / vojakom utirajo pot minerji; avtomobil si utira pot med pešci
// publ. omogočati nastop, uveljavitev: utirati pot napredku, moderni umetnosti; to spoznanje si s težavo utira pot
Celotno geslo eSSKJ
varán varána samostalnik moškega spola [varán]
    večji kuščar s preklanim jezikom, krepkim, daljšim vratom in močnimi nogami s kremplji, ki živi v tropskih in subtropskih krajih; primerjaj lat. Varanus
STALNE ZVEZE: komodoški varan
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Waran in frc. varan iz arab. waran
Celotno geslo ePravopis
zambijski
Podatki v ePravopisu do potrditve Pravopisa 8.0 nimajo normativne veljave.
Predlog
zambijska zambijsko pridevnik
IZGOVOR: [zámbijski]
ZVEZE: zambijska kvača
SSKJ²
zasékati -am dov. (ẹ́ ẹ̑)
1. z udarcem, udarci z ostrim predmetom narediti zarezo, odprtino v kaj: zasekati deblo, drevo; zasekati smreko, da cedi smolo
// z udarcem, udarci priti z ostrim predmetom kam: močno je udaril, da je zasekal v spodnjo plast / zasekati s srpom v krtino
2. z udarcem narediti, da kak oster predmet pride v kaj in tam ostane: zasekati sekiro v tnalo / zasekati lopato v ilovico
3. z udarcem, udarci z ostrim predmetom narediti kaj: zasekati letnico, znamenje v skorjo; zasekati luknjo v led / zasekati prehod skozi goščavo; zasekati stopnice v hrib / s sabljo zasekati komu rano; pren., ekspr. krivica mu je zasekala globoko rano
// brezoseb. začutiti ostro bolečino: zasekalo ga je v križu; ob novici jo je zasekalo v srcu
4. ekspr. ostro, kratko udariti: zasekati s sabljo proti komu / zasekati s palico po tleh
5. ekspr. zaradi sile, ostrine priti, prodreti v kaj: zobje zasekajo v suh kruh / sekalci se mu od nestrpnosti zasekajo v spodnjo ustnico
6. ekspr. ostro, nenadoma se zaslišati: žvižg zaseka bližje / v tišino zaseka strel
7. ekspr. rezko, odločno reči: ni res, je zasekal oče
♦ voj. zasekati poti s podrtimi drevesi, obrnjenimi z vrhovi proti nasprotniku, narediti poti težje prehodne
    zasékati se 
    1. zmotiti se pri sekanju: tesar se ni zasekal
    2. ekspr. nenadoma, silovito priti, vriniti se kam: četa se je zasekala med sovražnikove enote; s konjenico se zasekati kot klin med upornike
    // nenadoma, silovito se pojaviti kje: v temo se zaseka svetloba žarometov / misel se zaseka vanj
    zasékan -a -o:
    v štor zasekana sekira
    ●     ekspr. zasekano govorjenje govorjenje, v katerem so besede, stavki izgovarjani z ostrimi premori
Pravopis
zasékati -am dov. -an -ana; zasékanje (ẹ́ ẹ̑) kaj ~ deblo; ~ prehod skozi goščavo; zasekati kaj v kaj ~ stopnice v hrib; zasekati v kaj ~ s srpom v krtino; zasekati komu kaj s sabljo ~ nasprotniku rano; poud.: V tišino je zasekal strel |se je nenadoma zaslišal|; ~ s palico po tleh |ostro, kratko udariti|; Ni res, je zasekal oče |ostro, odločno rekel|; brezos. zasekati koga Zasekalo ga je v križu |Začutil je ostro bolečino|
zasékati se -am se (ẹ́ ẹ̑) Tesar se je zasekal |se je zmotil pri sekanju|; poud. zasekati se v kaj V temo se ~a svetloba žarometov |se nenadoma pojavi|
SSKJ²
zavléči -vléčem dov., zavléci zavlécite in zavlecíte; zavlékel zavlékla (ẹ́)
1. z vlečenjem spraviti kaj kam: zavleči deblo do ceste, na tovornjak; zavleči truplo v goščavo / ekspr.: fantje so ga zavlekli v gozd in pretepli; zavleči ujetega v zapor
2. ekspr., s prislovnim določilom spraviti koga kam, navadno brez njegove privolitve: zavleči prijatelja na koncert / zavleči koga v pogubo, prevaro / zavleči deželo v vojni spopad
3. narediti, povzročiti, da traja kaj dalj časa, kot se predvideva, pričakuje: zavleči pogovor, spanje / nepredvidene težave so zavlekle dograditev šole; zavleči študij za eno leto
// narediti, povzročiti, da se kaj začne, uresniči pozneje, kot se predvideva, pričakuje: njegovo izvolitev so zavlekli; zavleči odhod, z odhodom; obisk, plačilo so zavlekli do jeseni / zima je dela na polju zavlekla
4. pri izgovarjanju glasov, izvajanju tonov narediti, da traja izgovor, izvajanje dalj, kot je normalno: zavleči glas e; violinist je zven preveč zavlekel
// ekspr. reči, povedati kaj tako, da traja izgovor določenih glasov dalj, kot je normalno: ne vem, kaj hočeš, je brez zanimanja zavlekel / zavleči po dolenjsko
5. nar. zabranati: zavleči seme; posejal je in zavlekel / zavleči z brano
6. etn. povleči, vstaviti domači živali skozi kožo kako zelišče za zdravilo: zavleči bolni svinji teloh / zavleči žival s telohom
● zavleči črto povleči jo bolj daleč, kot se predvideva, pričakuje; pog. luknjo na komolcu je kar zavlekla zašila tako, da ni nadomestila raztrganega dela pletenine, tkanine; ekspr. zavleči ustnice v nasmeh s potegnitvijo robov počasi raztegniti; ekspr. vse, kar dobi, zavleče k njim odnese, znosi
    zavléči se 
    1. ekspr., s prislovnim določilom s težavo priti, navadno na miren, varen kraj: alpinist se je zavlekel pod previs; ranjenec se je zavlekel med skale
    // iti, namestiti se kam in tam dalj časa vztrajati: zavlekel se je v kot in molčal; nihče ne ve, kam se je zavlekel / medved se čez zimo zavleče v brlog / gost mrak se je zavlekel med hiše; pren. nemir se mu zavleče v dušo
    2. trajati dalj časa, kot se predvideva, pričakuje: sestanek se je zavlekel / dela so se zavlekla v pomlad
    // začeti se, uresničiti se pozneje, kot se predvideva, pričakuje: objava razpisa delovnega mesta se je iz objektivnih razlogov zavlekla; začetek predavanj se je nekoliko zavlekel
    ●     ekspr. nebo se je zavleklo z oblaki se je počasi zakrilo
    zavléčen -a -o:
    zavlečen pisk vlaka; njiva je bila posejana in zavlečena; ozirati se v zavlečeno nebo; prisl.: govoril je počasi in zavlečeno
Število zadetkov: 34