Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Pleteršnik
črẹ̀z,* I. praep. c. acc. über—hin (bei einer Bewegung): 1) Bode daleč prepeljana, Črez tri gore zelene, Črez tri vode studene, Npes.-K.; črez reko splavati, schwimmend über den Fluss gelangen; črez okno vreči, über das Fenster hinabwerfen; črez pas prijeti koga, den Leib (die Taille) umschlingen; črez pol pretrgati, mitten entzweibrechen; črez pol prerezati jabolko; — 2) über—hinaus: črez mero, übermäßig; žalost je bila črez moč, allzugroß, Npes.-Mik.; črez silo, allzuviel, allzusehr, C.; črez nemoč, allzusehr, über alle Grenzen, Jan., M., Z.; črez nemoč velik, allzugroß, C.; über (= größer als): lakota je vstala, črez prvo lakoto, katera je bila v Abrahamovem času, Dalm.; — über: kralj črez kralje vse, Npes.-Kr.; Ammi je bil črez njih vojsko, Dalm.; postavim te črez ves Egipet, Ravn.; črez vojsko glavar, Zora; — 3) gegen: črez očino voljo, Boh.; črez tvojo voljo, Kast. (N. c.); črez njega zapoved, Dalm.; črez vso pravico, Jsvkr.; vsi greše črez ljubezen svojega bližnjega, črez božje zapovedi, Kast. (N. c.); ne more mi črez čast biti, Pohl. (Km.); črez čast komu kaj reči, Dict., Litija-Svet. (Rok.); ni črez občinski zakon, Levst. (Nauk); vem, da nekaterim bode zelo črez voljo, Levst. (Nauk); — oni so črez njega storili punt, Dalm.; velike tožbe črez te gredo, Trub. (N. T.); (— 4) nach Verlauf von — , über (o času); črez sedem let je šla nazaj, nach sieben Jahren, Npes.-K.; črez malo časa, über eine kleine Weile; — über (= hindurch): imejte me danes črez noč, über Nacht, Npes.-K.; črez dan, den Tag über; črez zimo, den Winter über; vsako nedeljo črez celo leto, Kast. (Rož.); ohranili so svoje slovensko ime črez vse čase nevarnosti, Jurč.); — II. adv. črez jemati pri petju, in einer höheren Tonlage singen, Zv.; po črez (počrez) dejati kaj, etwas querüber legen; na črez, im Allgemeinen, im Durchschnitt: na črez se lehko reče, da ... Krn-Erj. (Torb.); po črez (počrez), in Bausch und Bogen (ohne Detailrechnung), Levst. (Rok.); narediva po črez, Z.
Pleteršnik
črmnẹ̑łka, f. 1) = rdečerepka, podgorelec, der Gartenrothschwanz (sylvia phoenicurus), (črnelka) C.; — 2) neko jabolko, (črnelka) Šebrelje-Erj. (Torb.); — neka hruška, (črnelka) Sv. Jakob na Savi-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
črnokǫ́še, -eta, n. neko jabolko, v Brkinih-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
debelíka, f. neko jabolko, na Slapu, v Brkinih-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
debeljȃnka, f. neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
dȋmnica, f. 1) ein rauchiges Wohnzimmer: na Pohorju imajo po nekod še sedaj dimnice: v veliki skupni sobi je kamen ali ognjišče, nad kojim se razprostira pokrov iz opeke, ki dim zajemlje in iz sobe odvaja, Pjk. (Črt. 222.); vsak za-se si postavljajo vrle hiše, kakor gradiče, za celo župnijo mora pa dimnica dobra biti, Slom.; — 2) die Räucherkammer, die Selchkammer, Z., Nov., jvzhŠt.; — 3) das Rauchloch, V.-Cig.; — 4) neko jabolko, Mariborska ok.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
díšȃvka, f. neko jabolko, Tolm.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
dȏbrež, m. neko jabolko, Sv. Jakob na Savi-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
dȏłglja, f. neko jabolko, Ponikve (Goriš.)-Erj. (Torb.), Ptuj-C.
Pleteršnik
dołgorę̑pka, f. 1) die Schwanzmeise (Bergmeise) (parus caudatus), Cig., Kr.-Frey. (F.); — die Spitzente (anas acuta), Cig., Kr.-Frey. (F.); — = vrtorepka, die weiße Bachstelze (motacilla alba), C., GBrda; — 2) neka hruška, Šebrelje, Sv. Duh pri Krškem-Erj. (Torb.), C.; die Rattenbirne, Cig.; — neko jabolko, Podkrnci-Erj. (Torb.); — nekaka vinska trta, Vreme v Brkinih-Erj. (Torb.); nekaka črešnja, GBrda-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
dołníca, f. neko jabolko, Kanal-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
drobȋvka, f. neko jabolko, Šebrelje (Goriš.), Krško-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
drobnȋčar, -rja, m. neko jabolko, Goriš.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
drvę́ka, f. neko jabolko, Dol.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
dúnajica, f. neko jabolko, Tolm., GBrda-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
dúnavče, n. neko jabolko, v Brkinih-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
dúnavka, f. neko jabolko, Ponikve (Goriš.)-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
gábrščica, f. neko jabolko, Tolm.-Erj. (Torb.).
Pleteršnik
gámbovəc, -vca, m. neko jabolko, der Borsdorfer, Gor.
Pleteršnik
gǫ́ba,* f. 1) der Schwamm: a) morska g., der gemeine Badeschwamm (spongia officinalis), Erj. (Ž.); goba se je napila, der Schwamm sog sich an, Cig.; — b) drevesna goba, der Baumschwamm: netilna, kresilna g., der Feuerschwamm, der Zunder-Löcherpilz (polyporus fomentarius), Tuš. (R.); suh kakor goba, Jurč.; — c) der Pilz; gobe brati po gozdih; strupena goba, der Giftschwamm, der Giftpilz; — mlečna g., der Brätling, der Rehling (boletus lactifluus), Cig.; — pasja g., eine Art schädlicher Schwamm, (am Anschnitt sogleich bläulich), = steklača, C.; jelenova g., der Keulenpilz, der Ziegenbart (clavaria botrytis), Tuš. (B.); — 2) neko jabolko (pozno in pusto), Sv. Jakob na Savi-Erj. (Torb.); — 3) der Gliedschwamm (otok na sklepih), V.-Cig.; mesna g., das Fleischgewächs, der Polyp, Cig., Kr.; — gobe, der Aussatz, Mur., Cig., Jan., ogr.-C.; — gobe, neka kožna bolezen svinjska, Kras-Erj. (Torb.).
Število zadetkov: 285