Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
vênec -nca m (é)
1. iz cvetja, vej, zelenja spleten izdelek
a) v obliki kroga, obroča: plesti, spletati venec; venec iz smrečja; venec z nageljni, s tulipani / položiti venec na grob neznanega junaka / lovorov venec iz lovorovih listov kot simbol zmage, (pesniške) slave; pogrebni, poročni venec / nekdaj red republike z zlatim vencem visoko jugoslovansko odlikovanje za posebne zasluge na področju javnega delovanja
b) podolgovate oblike: napeljati venec od stebra do stebra; oviti deblo mlaja z vencem; deset metrov dolg venec
2. navadno z rodilnikom skupek spletenih, nanizanih plodov, stvari: venec čebule, fig, klobas / venec spletenih las
// ekspr. skupina ljudi, stvari, stoječih v obliki kroga, obroča: na trgu se je zbral venec radovednih gledalcev / jezero obdaja venec gora; venec oblakov
3. ekspr., navadno z rodilnikom vsebinsko povezana, zaključena skupina umetniških ali znanstvenih stvaritev; ciklus: venec treh dram; venec impresionističnih slik
● knjiž. lovorovega venca ni želel prepustiti drugim zmage, prvega mesta; knjiž., ekspr. pesniku so vili lovorove vence so ga slavili; šalj. vzel ji je deviški venec nedolžnost
♦ arhit. venec iz stenske ploskve izstopajoči del zidu za okras; astron. venec plast Sončeve atmosfere, ki prehaja v medplanetarni prostor; korona; bot. cvetni venec notranji listi dvojnega cvetnega odevala; grad. venec konstrukcijski element na obodu stavbe za vezavo, okrepitev zidu, objekta v ravnini stropa; igr. venec položaj, ko so podrti vsi keglji razen kralja; lit. sonetni venec skupina petnajstih sonetov, katerih vsak se začenja z zadnjim verzom predhodnega soneta, petnajsti sonet pa je sestavljen iz teh verzov; lov. venec spodnji, kolobarčasti del roga pri jelenu, srnjaku; roža; rel. rožni venec molitev iz zdravamarij, očenašev in razmišljanja o dogodkih iz Kristusovega življenja; priprava iz kroglic, nabranih na vrvico ali verižico, za molitev rožnega venca
SSKJ²
zasánjati -am dov. (á)
1. začeti sanjati: komaj se je ulegel, že je zasanjal; zasanjal je, da nekam pada / z notranjim predmetom zasanjati sanje
2. ekspr. ustvariti v sanjah, mislih: prizadeval si je uresničiti, kar je zasanjal; življenje je zasanjal vse drugače / zasanjati si pesem izmisliti si, ustvariti
● ekspr. ali imaš vročino? Ne, je zasanjal zamišljeno, duševno odsotno odgovoril
    zasánjati se ekspr.
    priti v stanje, ko se zaradi intenzivnih predstav, želj, ki navadno niso osnovane na resničnosti, preneha spremljati dogajanje okoli sebe: zasanjati se ob poslušanju glasbe / knjiž. zasanjati se v prihodnost
    zasánjan -a -o:
    zasanjan fant; zasanjan v svoj svet; zasanjane oči
    ●     ekspr. zasanjano jezero ki vzbuja, povzroča zasanjanost; prisl.: zasanjano gledati
SSKJ²
zasípati -am tudi -ljem nedov. (ī ȋ)
1. zakrivati, prekrivati kaj s čim sipkim, drobnim: zasipati krsto; zasipati repo v jami; zasipati s kamenjem, z zemljo / reke zasipajo bregove, polja s peskom; veter zasipa poti z listjem
// s spravljanjem česa sipkega, drobnega kam delati, da kak prazen prostor preneha obstajati: zasipati jamo, jarek / pritoki zasipajo jezero
// ekspr. delati kaj (bolj) gosto s čim sipkim: zasipati juho z zdrobom
// nar. nasipati, vsipati: zasipati žito v grot
2. 3. os. sipajoč se zakrivati, prekrivati koga ali kaj: zemlja zasipa kopača / sneg zasipa ceste, stopinje
// s sipanjem povzročati, da kak prazen prostor preneha obstajati: pesek zasipa klet, odprtino
3. ekspr. metati veliko količino česa sipkega, drobnega na koga ali kaj: zasipati zmagovalce s cvetjem / zasipati mesto, sovražnika z minami / sonce zasipa polja s svojimi žarki
// 3. os. padati, leteti v veliki količini na koga ali kaj: bombe zasipajo mesto / sovražnika zasipa toča krogel
4. ekspr. delati, da je kdo v veliki meri deležen česa: zasipati koga z darili / zasipati otroka z ljubeznijo / zasipati koga z očitki, vprašanji / ideje, predlogi ga kar zasipajo
    zasípan -a -o:
    zasipan predel
SSKJ²
zasipávati -am nedov. (ȃ)
1. zakrivati, prekrivati kaj s čim sipkim, drobnim: zasipavati položene cevi / veter zasipava stopinje
// s spravljanjem česa sipkega, drobnega kam delati, da kak prazen prostor preneha obstajati: zasipavati izkopani jarek s peskom / reka zasipava jezero
// nar. nasipavati, vsipavati: zasipavati pšenico v grot
2. 3. os. sipajoč se zakrivati, prekrivati koga ali kaj: drobeče se kamenje mu zasipava noge / sneg zasipava gaz, sled
// s sipanjem povzročati, da kak prazen prostor preneha obstajati: grušč zasipava jamo
3. ekspr. metati veliko količino česa sipkega, drobnega na koga ali kaj: zasipavati koga s cvetjem / zasipavati mesta z bombami
// 3. os. padati, leteti v veliki količini na koga ali kaj: mine zasipavajo nasprotnikove položaje
4. ekspr. delati, da je kdo v veliki meri deležen česa: zasipavati koga s pismi / zasipavati koga s prijaznostmi
SSKJ²
zledenéti -ím dov. (ẹ́ í)
1. knjiž. spremeniti se v led; zmrzniti: voda v steklenici je zledenela
// prekriti se z ledom; poledeneti: v osojnih legah je cesta zledenela / jezero je zledenelo
2. ekspr. postati zelo hladen, mrzel: roke so mu zledenele
3. ekspr. postati negiben, tog: ob tem prizoru so vsi zledeneli; zledeneti od groze
// v zvezi s kri, srce začutiti velik strah, grozo: ob kriku mu je zledenela kri v žilah; ko ga je zagledala, ji je srce zledenelo
● ekspr. njegov prijazni pogled je nenadoma zledenel postal brezčuten, zelo hladen; ekspr. ob pogledu na žrtev mu je zledenel nasmeh izginil
    zledenèl in zledenél -éla -o:
    pasti na zledenelem snegu; zledenela cesta; zledenela reka
SSKJ²
azúren -rna -o prid. (ȗ)
knjiž. nebesno, svetlo moder: zrl je v azurno vodo; azurno nebo
    azúrno prisl.:
    azurno modro jezero
SSKJ²
iztòk -óka m (ȍ ọ́)
1. glagolnik od iztekati, izteči: iztok vode iz cevovoda / jezero nima iztoka
2. kraj, prostor, kjer kaj izteka: napraviti v posodi iztok / potok je iztok podzemeljskega jezera / od izvira do iztoka izliva
3. med. kar se izteka iz telesa pri vnetju: gnojen iztok; iztok iz rane, ušes / beli iztok beli tok
4. zastar. vzhod: veter piha od iztoka / proti iztoku se širi ravnina
SSKJ²
jeklén -a -o prid. (ẹ̄)
1. nanašajoč se na jeklo: jekleni drobci, ostružki / jeklen drog, vijak; jeklena cev, krtača, palica; jeklene vzmeti; jekleno pero / jeklen most / jeklen lesk oči; ekspr. jekleno nebo
♦ metal. jeklena litina; teh. jeklena volna
2. nav. ekspr. zelo močen, krepek: jekleni prsti; jeklene mišice / jeklen odpor, prijem / vzdrževati jekleno disciplino zelo strogo; publ. tekači z jekleno vzdržljivostjo zelo dobro
// zelo odločen, nepopustljiv: jeklen mož / jeklen značaj; jeklene besede; za tako zmago je potrebna jeklena volja; jeklena načela / jeklen glas / jeklene poteze na obrazu
3. zastar. klen3, poln: jeklena pšenica; jekleno zrno
● ekspr. potovati z jeklenim konjičkom z avtomobilom, motornim kolesom; ekspr. jekleni ptič letalo; ekspr. ima jeklene živce tudi zelo hude stvari ga ne ganejo, ne vznemirijo
    jekléno prisl.:
    jekleno se zasvetiti; jekleno zgrabiti; jekleno modro jezero; jekleno sive oči
SSKJ²
kráterski -a -o prid. (á)
nanašajoč se na krater: kraterski rob / kratersko jezero
♦ obl. kraterski ovratnik navzdol zavihan okrogel ovratnik, odmaknjen od vratu
SSKJ²
légati -am nedov. (ẹ̄ ẹ̑)
1. nameščati se, spravljati se v vodoraven položaj: vojaki so legali in vstajali; legati v posteljo; poleti rad lega v senco
// knjiž. hoditi spat: navajen je, da pozno lega / star. poleti so trudni legali spat
// knjiž. zbolevati, obolevati: ljudje so še vedno legali in celo umirali
2. knjiž. imeti spolne odnose: pijan je legal k njej
3. s prislovnim določilom nameščati se, razprostirati se na površini: prah lega na travo ob cesti in jo duši
4. knjiž., s prislovnim določilom pojavljati se, nastopati na površini: na dolino so začele legati dolge sence / megla je legala na jezero
// z oslabljenim pomenom izraža nastopanje stanja, kot ga določa samostalnik: mrak, noč lega (na pokrajino) / mir lega na zemljo; pren. čuden hlad mu lega v srce; težka mora lega na ljudi; na dušo mu legajo skrbi
5. knjiž., s prislovnim določilom postajati opazen, viden: na obraz ji lega rdečica
● knjiž. sonce je legalo k počitku zahajalo; knjiž. spanec ji lega na oči postaja zaspana; brezoseb., knjiž. lega jim na pljuča, zato kašljajo duši jih; knjiž. dim težko lega na prsi ovira, otežuje dihanje
SSKJ²
lído -a m (ȋ)
knjiž. peščena obala, plaža: hoditi po lidu
♦ geogr. podolžna sipina, ki loči zaliv ali obrežno jezero od morja
SSKJ²
míčen -čna -o prid., míčnejši (í ī)
knjiž. privlačen, ljubek: mičen obraz; dekleti sta bili prav mični; v tej svoji zadregi je bila zelo mična / mično jezero, mestece / njegovo pripovedovanje je nadvse mično zanimivo
    míčno prisl.:
    gosta je bilo res mično poslušati
SSKJ²
mlakúža -e ž (ú)
1. plitvejša kotanja s stoječo kalno vodo: pasti, zabresti v mlakužo / ekspr. to jezero je prava mlakuža je kalno; je majhno
// ekspr. manjša, plitvejša kotanja s stoječo vodo; luža: mlakuže na cesti
2. voda v mlakuži, iz mlakuže: zajeti mlakužo
// slabš. umazana, nečista voda sploh: te mlakuže ne bom pil
3. ekspr. moralna propalost, pokvarjenost: valja se v mlakuži, a si tega ne prizna
SSKJ²
modríti1 -ím nedov., modrèn (ī í)
delati kaj modro: modriti zid; grozdje se že modri
    modríti se knjiž.
    modro se odražati, kazati: pred njim se je modrila gora; v daljavi se modri jezero, morje
SSKJ²
nadmôrski -a -o prid. (ó)
geogr., v zvezi nadmorska višina višina kakega kraja nad morsko gladino: določati, meriti nadmorsko višino; kraji z isto nadmorsko višino / jezero leži v nadmorski višini nad dva tisoč metrov
SSKJ²
naslánjati -am nedov. (ā)
dajati, postavljati kaj v poševen, nagnjen položaj, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: naslanjati deske na steno / ne naslanjajte koles na zid / naslanjati obraz med dlani, na dlani, v dlani; naslanjati brado, komolce na mizo; pren. mesto naslanja svoj razvoj na staro prometno osnovo
    naslánjati se 
    1. biti v poševnem, nagnjenem položaju, da se z dotikajočim se delom nekaj teže prenaša na kaj: naslanjati se z rokami na mizo; naslanjati se na ograjo, steno / na enem koncu se ključnica naslanja na prsnico
    2. nav. ekspr., s prislovnim določilom biti v prostorsko neposrednem stiku s čim: jezero se na severu naslanja na hribe; zadnja stran hiše se naslanja ob strmo pobočje / ti prostori se naslanjajo na vežo
    // biti, nahajati se na kakem območju, navadno na večji površini: mesto se naslanja na južno stran hriba
    3. publ., s prislovnim določilom biti odvisen: njegove sedanje pesmi se naslanjajo na ljudskega duha; optimizem se naslanja na povečanje izvoza; gradnja tovarne se naslanja na velike potrebe trga / naslanjati se na zgodovinske vire
    4. publ., navadno v zvezi z na imeti, dobivati pomoč, podporo: ta stranka se naslanja na delavce / naslanjati se na lastne sile
    ●     ekspr. drugi so delali, on pa se je samo na lopato naslanjal ni delal; je pogosto počival
    ♦     jezikosl. predlogi se naslanjajo na naglašene besede za seboj v govoru se povezujejo z njimi v naglasno enoto, celoto
    naslanjáje star.:
    naslanjaje se na brata, je prišepal do doma
    naslanjajóč -a -e:
    spal je, naslanjajoč glavo na mizo; naslanjajoč se na te dokaze, je zavrnil vse očitke
SSKJ²
nikarágovski -a -o prid. (ȃ)
nanašajoč se na Nikaragvo: nikaragovsko gospodarstvo / Nikaragovsko jezero
SSKJ²
obdájati -am nedov. (ȃ)
1. delati, da je, se pojavi kaj okrog česa: srednjeveška mesta so obdajali z močnimi obzidji; obdajati vrtove z ograjami / obdajati bregove z nasipi
// biti, nahajati se okrog česa: jezero obdaja bukov gozd; leteči predmet je obdajal svetel kolobar; obdajala ga je množica poslušalcev / obdajal ga je gost dim; obraz ji obdajajo črni lasje
2. delati, da je, se pojavi kaj na (vsej) površini: obdajati pecivo z glazuro; obdajati stole s prevleko
// biti, nahajati se na (vsej) površini: kapljico te snovi obdaja trdna mrenica; del rakovega telesa obdaja oklep / stene obdajajo tapete pokrivajo
3. nav. ekspr. biti, obstajati v okolju, kjer kdo biva, se zadržuje: vsak dan nas obdaja hrup in trušč; obdajal ga je gorski mir / bil je nezadovoljen z vsem, kar ga je obdajalo / obdaja ga razkošje razkošno živi
4. ekspr. delati, da je kdo deležen česa: otroka je obdajala z največjo ljubeznijo / obdajati koga s častmi / mladiče v gnezdu je obdajala njuna skrb
5. knjiž., z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik: snežinke je obdajala veličastnost; obdaja jo žalost je žalostna
    obdajajóč -a -e:
    dolino obdajajoči vrhovi; občutil je toploto obdajajoče ga vode
SSKJ²
oblikovít -a -o prid. (ȋ)
1. ki ima določeno obliko: predmeti so barvni in oblikoviti
2. zastar. oblikovno bogat, slikovit: njegovo izražanje je oblikovito / oblikovito jezero
SSKJ²
odmékniti -em dov. (ẹ́ ẹ̑)
nar. zmehčati se, omehčati se: polenovko je zavila v mokro krpo, da odmekne / zaradi svoje lege jezero še ni odmeknilo se otajalo, odmrznilo
Število zadetkov: 128