Zadetki iskanja
Prekmurski
còmprati -am nedov. čarati: Ka je tou, czomprati KŠ 1754, 19; kai bi ne czomprali TF 1715, 13; ne czomprajmo KŠ 1754, 16
Vorenc
cviblati nedov., F15, addubitare, enu malu zviblati, ſhe zviblati; addubitatus, -a, -um, eden, nad katerim ſe zvibla; ambigo, -ere, zviblati; confluctari, zviblati, v'zviblanîu biti; contari, zviblati, vpraſhati, yṡkati; dubitare, zviblati; dubitatus, -a, -um, ṡa kar ſe zvibla; haesitare, zviblati, jezati, od ſtraha molzhè ſtati; nutare, zviblati, en zhas ene, en zhas druge vole biti: kimati; subdubitare, enu malu zviblati; suspicari, meiniti, zviblati, kei kai ṡkarbéti, ſumniti; titubare, ſhlekedrati, omotihati, ſe ſpotikati, omahovati, zviblati; vacillare, ſe ſpotikovati, zviblati; venire in dubium, zviblati
Vorenc
Vorenc
cvibleoč del., F6, amphibolia, enu zvibleozhe govorjenîe; anceps, v'zvibli, negotou negviſhin, zvibleozhi; mentis inops, zvibleozhi, kateri nevei kai bi ṡazhèl; nutans, zvibleozhi, kimajozhi, okuli klateozhi; pendere, viſſéti, obeiſſiti, vagati, zvibleozhi biti; perplexus, -a, -um, vel perpexus, ṡmamlen, zvibleozhi
Vorenc
čakati nedov., F11, adagia sunt: Imamo vſako vro v'vedan na ṡkuſhnîave ſtrézhi inu zhakati; dardanarius, -ÿ, en uhernik, prekupez, perderṡhaviz, kateri s'ṡhitam, ali s'drugimi rizhmy na draginîo zhaka; expectare, zhakati, pozhakati, pojenîati; hortabundus, -a, -um, kateri opominanîa zhaka; insidere itinera, na céſti ṡaſeſti, zhakati, ſtreizhi; insidiari, insidias struere, buſſio poſtaviti, na eniga ſtreizhi, Hyp.426. ṡhpegati, s'hudo manungo zhakati; operiri, zhakati, pozhakati; opperiri, zhakati, kadar ſe kai enimu poſſodi; praestolari, zhakati, okuli ſtati; subseſsor, -oris, en raṡboinik, kateri na céſtah zhaka, en ṡhpègar; sustinere, zhakati, pretarpéti, preſtati, preneſti, gori derṡhati, plantati
Vorenc
čuden prid., F20, admirabilis, -le, zhuden, prezhudin; admirandus, zhudin; discolus, pregnán, zhudin; fastidiosus, -a, -um, teṡhák, nadleṡhen, zhuden, neluſhten, oſtuden; gesticulari, ſhavkou biti, zhudne ſhege na ſe vṡèti; insolens, hudoben, zhuden, nepokojn, nevajen, nekaṡen, oblèden; insolitus, -a, -um, nenavajen, zhuden; mechanicus, -ci, en zhudni inu kunṡhtni déloviz, antverhar; melicus, -ci, en zhudni, inu kunṡhtni peiviz; merificare, zhudniga ſturiti; mirabilis, -le, zhuden, ſhegau; mirus, -a, -um, zhuden; modo mirabili, v'eno zhudno viṡho; monstrifer, -a, -um, monstrificus, -a, -um, ſylnu zhudne ṡhtalti; monstrosus, -a, -um, zhudne, ſtraſhne ṡhtalti; paradoxus, -a, -um, neſliſheozhe, inu zhudne rizhy ṡupar gmain meinenîe, kateru nei navadnu ſliſhati; permirus, -a, -um, prezhudin, ṡalu zhudin; portentifica venena, ſtrúp, s'katerim ſe zhudne, inu groṡovite rizhy doparnaſhajo; prodigiator, kateri iṡlaga kai zhudniga pomeinenîa; sphinx, -gis, vel sphingos, ene affine, ali morṡke mazhke zhudna ſorta, ṡkorai ene podobe eniga zhlovéka
Vorenc
dajanje s, F23, ablepsia, ſlavu dajanîe, prózh poſtavlenîe; addicatio, k'laſtini dajanîe, pervoszhenîe, perdajanîe, zhes dajanîe; anteceſsus, vel anteceſsum, poprei danîe, ali dajanîe; datarius, -a, -um, kar je k'dajanîu, ali kar bó danu; datus, -us, dajanîe; dicatio, darovanîe, iṡrozhenîe, v'laſt dajanîe; eleemosyna, Almoṡhna, Buga imè dajanîe; indicatio, indicatum, -ti, vel indicatura, en zagar, kir ſe kai predaja, pokaṡanîe, na ṡnanîe dajanîe zeine ene na prudai poſtavlene rizhy, zeine naudarjanîe; inspiratio, notar davanîe, notar dajanîe; intestabilis, -le, kateri je neperpraven h'ſturjenîu teſtamenta, ali h'dajanîu prizhe; largitas, daratlivoſt, radudajanîe, obilnu dajanîe; largitio, dajanîe; liberalitas, darotlivoſt, dobrutlivoſt, radú dajanîe; locatio, na zhenṡh dajanîe; mancipatus, -us, mancipatio, v'laſt dajanîe; ordinatio, duhovnih ṡhègnu dajanîe; sectio inter milites, v'mei ſoldate na reṡdeil dajanîe, ſléhernimu po nîegovi voli; sugillatio, na obraṡi, ali pod ozhmy ṡnaminîe dajanîe; sumptuarius, -a, -um, kar je h'potroṡhku, ali vun dajanîu; suppeditatio, podavanîe, potrebe dajanîe; tributio, tú dajanîe; vomitus, -tus, vel vomitio, bluvanîe, zhes dajanîe, koṡlanîe
Vorenc
de vez., F217, edurus, -a, -um, de nei cilú terd; faxit deus, de bi Búg dal; nequandò, de kei kadai; nequis, nequa, nequod, de oben; quod neque, quia neque, de tudi nikár; perlucidus, -a, -um, cilú ſvitál, de ſe ṡkuṡi vidi; praecautor, -oris, ṡavarovaviz, kateri merka, de ſe kai ne ṡgody; probabiliter, ṡkorai de je timu takú; quamquam, de bi ravnu, aku ravnu; quamvis, naiſi, zhelyh, akulyh, de bi lyh; quasi, kaku de bi, ṡkorai; quod autem evenerit, de je pak tú ſe ṡgodilu; si, aku, de bi; ut, de; ut, de, s'tem, kakòr
Vorenc
deliti nedov., F14, amuſsis, ṡhnora s'katero ſe kai mèri, ali dily; bipartire, na dvuje deliti; bipertiri, na dvuje diliti; creodates, -tis, kateri per miṡi naprei reiṡhe, inu dily; didere, â dido, vun diliti; dispertire, vel, ri, reṡdiliti, vunkai diliti; elargitor, kateri vunkai dily; munerarius, -rÿ, kateri dary vunkai dily; parciarius, -a, -um, kateri ṡkopú, inu pomalim dily; partes facere, diliti; partitor, kateri dily, ali deile déla; sortè dividere, po ſrèzhi diliti; sulcare aequora, morje diliti, ali ſe po nym voṡiti; visceratio, dilenîe ſroviga meſſá, nékadai ſo ſrovu meſſú dilili, kadar je kei en bogat vmerl; prim. od deljen
Prekmurski
díčiti -im nedov. slaviti: naj te morem, tebé dicſiti KŠ 1754, 229; Te dicſim vekvekoma SM 1747, 70; dicsim nerazlocseno Trojsztvo KM 1783, 5; Da ſze dicsi v Nébi otecz SM 1747, 84; ino dicsimo po Jesussi SM 1747, 55; da dicsio Otso vaſſega KŠ 1754, 156; mrtvi ne dicsijo tebé KŠ 1754, 228; Tebé Angyelje dicso KOJ 1845, 135; nai te zAngelmi dicsin SM 1747, 79; Sztvoritela moucs dicsite KŠ 1754, 265; dicso me bode KŠ 1754, 183; bos pa mené dicsil SM 1747, 57; Dicso bom Goszpodna TA 1848, 7; kai bi zhválo zdávanyem dicſili TF 1715, 13; i dicsili ſzo Bogá KŠ 1771, 28
dičéči -a -e slaveč: paſztérje dicsécſi i hvalécſi Bogá KŠ 1771, 169; Oni ſzo ſze pa nazaj povrnoli dicsécſi i hvalécſi Bogá KM 1796, 89
díčeni -a -o slavljen: Mocsno dicsen’ Goſzpodin Boug BKM 1789, 304
dičéči -a -e slaveč: paſztérje dicsécſi i hvalécſi Bogá KŠ 1771, 169; Oni ſzo ſze pa nazaj povrnoli dicsécſi i hvalécſi Bogá KM 1796, 89
díčeni -a -o slavljen: Mocsno dicsen’ Goſzpodin Boug BKM 1789, 304
Vorenc
dihati nedov., F12, afflare, na eniga dihati, pihati; anhelo, -are, hitru dihati, hitéti, ſopihati, ſopéti; ducere spiritum, dihati; dyspnaea, teſnoba v'perſih, neduha, kir eden teṡhku diha; dyspnoicus, -a, -um, tá kateri teṡhku diha, neduſhliviz; fistula, -ae, en ror, ena piṡzhal, tá ror v'garli ṡkuṡi kateriga ſe diha; halare, dihati, dahniti; interspirare, v'meis dihati, ali ṡkuṡi kai luft iméti; orthopnoicus, -ci, kateri teṡhku diha, naduſhliviz; spirare, dihati, puhati; suspiriosus, -a, -um, naduſhliu, kateri teṡhku diha, ṡdihajózhi; trachea, vel trachia, ta goltaniz, ali ror ṡkuṡi kateriga ſe diha
Vorenc
dišati nedov., F22, fistula, tudi enu drivú, kateru po gvirzu diſhy. Cant:4; fragrare, lipú diſhati; melligenus, -a, -um, kar po medú diſhy; mihi non sapit, meni ne diſhy, je neṡhmahin; obolere, ſmerdéti, ṡlu diſhati; odorare, diſhati, vohati; olere, diſhati, dúh dajati; olfacere, diſhati, podiſhati; olfactare, vſeṡkuṡi diſhati; olfactorium, -rÿ, tú kar diſhy, ali dúh ima; olfactrix, -cis, katera diſhy; perolere, ſylnu mozhnú diſhati; redolere, diſhati, kei kai diſhati, mozhnú diſhati; resipere, diſhati, en dúh iméti; salivosus, -a, -um, kar po ſlinah diſhy; sapidus, -a, -um, dobru diſhy; sapio, sapere, ṡaſtopiti, diſhati; spartum, -ti, ena trava, ṡhpanṡki petelinzi, gineſtra, zvét lipú diſhy; subolere, en deil ſmardéti, ali diſhati, ali ṡadiſhati; volupè est mihi, meni lipú diſhi
Prekmurski
djáti dènem dov. dati: vu lauloke polositi (djati) SM 1747, 96; Példo denem AI 1875, kaz. br. 6; denem példo AIN 1876, 7; kai na mé dene SM 1747, 76; vi vezdaj denete SŠ 1796, 59; tudi ſzem djáo KŠ 1754, 8b
djávši -a -e ko je dal: V-zemlo djávsi SŠ 1796, 19
djáni -a -o dan: recsi Bo'zej kvodej djáne KŠ 1754, 190; Ali zdjánov ricsjouv Bo'zov KŠ 1754, 190; na edendrügoga djániva konya KAJ 1870, 92
djávši -a -e ko je dal: V-zemlo djávsi SŠ 1796, 19
djáni -a -o dan: recsi Bo'zej kvodej djáne KŠ 1754, 190; Ali zdjánov ricsjouv Bo'zov KŠ 1754, 190; na edendrügoga djániva konya KAJ 1870, 92
Svetokriški
dobič m dobiček: kai bosh tj greſhna dusha ſazhela, katera tulikajn krat ſi Chriſtuſa predala s'en mainshi dobizh tož. ed., kakor Iudesh Iskariot Chriſtuſa Iesuſa (II, 19) → dobiček
Vorenc
dobiti dov., F27, aquirere, ṡadobiti, dobiti; aſsequi, doſſezhi, dobiti, ṡadobiti; callescere, kaliti, terdu ſturiti, obterpniti, ṡhule dobiti; caulescere, rèzle, pèrje, ali ſhtorṡhe dobiti, ſe rezliti; cauponari, oſhteriti, kai dobiti, na predajo iméti; eblandiri, odradovati, s'perloṡovanîam kai dobiti; expugnans, expugnator, kateri kai s'ſylo vṡame, ali doby; expugnare, vun ṡatirati, notar vṡèti, s'ſylo dobiti, iſtirati; extuberare, ṡhule dobiti, otezhi; fiduciaria venditio, vupanîe supet nasai dobiti; germinare, mladize dobiti, gnati, ſpahniti, ſe ṡeleniti, ṡraſti; impetrare, ſproſſiti, dobiti; indipisci, ṡadobiti, dobiti; indipisci pugnam, boi dobiti; litem vincere, pravdo dobiti; lucrifacere, lucrari, dobiti, perdobiti; meritare, dobiti, ṡaſluṡhiti; obtinere, obderṡhati, ṡadobiti, dobiti, proſſiti; occallere, vel occallescere, ṡhule dobiti; palmam dare, paidáṡh dati, eniga ṡa premaganîe ſpoṡnati, dati, dobiti; pecuniosae artes, danarni antverhi, per katerih ſe doſti doby; potiri, vṡhivati, dobiti, dotezhi, poſéſti; praemiari, dobiti, lon doſezhi ali ṡadobiti; quadruplator, pomerkaviz, s'tem partam de tá zheterti deil doby tega contrabanda; recuperare, naṡai dobiti, ṡupèt k'rokam perpraviti; recuperator, -oris, kateri naṡai doby; rehabere, naṡai imeti, naṡai dobiti; prim. dobit, dobljen
Vorenc
dobro sam., F19, aequi boniquè consulere, ṡa dobru vṡèti, ṡadovoliti ſe; aequi boniquè facere, ẛa dóbru vṡèti; afficere beneficÿs aliquem, enimu dobru ſturiti; benedicere, ṡhègnovati, dobru rezhi, ṡhègin dajati, ṡhègnati; benefacere, dobru ſturiti; boni consulere, ṡa dobru vṡèti; commodare, nuzati, enimu k'ſluṡhbi dobru ſturiti; contentum eſse, ṡa dobru vṡèti; facere aequi bonique, ṡa dobru vṡèti; genius, -nÿ, natura, en húd, ali dober Angel, k'hudimu, ali k'dobrimu nagnenîe; indoles, -lis, ṡhara inu nagnanîe te mladoſti h'dobrimu, ali hudimu; ominator, kateri hudu, ali dobru loſſa, ali prerokuje; ominosus, -a, -um, kar kai pomeini hudu, ali dobru; persusibilis, -le, pametin, kateri ſe puſtý na dobru pregovoriti; praenimis, cilú prevezh, enu dobru prevezh; resolutare, ṡupèt dobru ṡdati, puſtiti poṡdraviti; salutator, poṡdravlaviz, kateri dobru iṡdaja, inu zhaſty; sectari bonum, po dobrim ſe rovnati; tolerare, tarpéti, perpuſtiti, ṡa dobru iméti; prim. bolje, boljše
Svetokriški
dohtar -ja m akademski izobraženec, tj. zdravnik, pravnik ali teolog: en Magiſter Philoſophiæ, inu Dohtar im. ed. Svetiga piſſma ǀ Gospud Dohtar im. ed. pomogajtemi, sakaj vam bom lepu plazhal ǀ kakor en Dohtar im. ed., ali Arzat ǀ Dohter im. ed. ima ſvoje piſſma, inu praude naſtrani puſtiti ǀ Dohter im. ed. vſe ſamerkanu najde, prebere, inu gre pred Rihtaria, ſazhneo ſe praudat ǀ tam gori je bil Dohter im. ed. Svetiga Piſſma ratal ǀ od moiga lubiga Pomozhnika S. Bonaventura Seraffinskiga Dohteria rod. ed. ǀ hudizh gre k'enimu dohtariu daj. ed. ǀ ſe je bila salubila veniga Dohtaria tož. ed. ǀ njega imenuje Seraphinskiga Dohtaria tož. ed. ǀ prezei po Dohtarja tož. ed. poshle ǀ Je bil smalal eniga Dohtarja tož. ed., inu sapiſſal … On sa vſe shtudera ǀ mu shenka eno moſhno danariu, ſakaj pres letè Dohtary im. mn. nimaio beſsed ǀ Dohtarij im. mn. nej ſo vupajna imeli njega osdravit ǀ Antoninu Ceſsarju Dohtary im. mn., ali Arzati ſo bily saudali ǀ Pojte ſem Ceſſary, Krajli, Firshti, Groffi, Shlahtniki, Dohtery im. mn., Rihtary ǀ enij na ſvetu ſo vboſy, drugi bogati, enij kmetje, drugi shlahtniki, eny hlapzi, drugi Goſspodarij, enij Antduerharij, drugi Dohterij im. mn. ǀ ona neposhlusha beſſede teh Philoſophou, ni Theologou, ni Dohtariou rod. mn. Svetiga Piſſma ǀ kai s' ena velika nepamet bi bila tiga zhloveka, kadar bi on hotel ſamu volen jeſti eno gobo zhes ſvit tih Dohteriou rod. mn. ǀ vſy jeſiki Prerokou, inu Svetih Dohtoriou rod. mn. taiſto hualio ǀ nej ſte k' Dohtarjom daj. mn. shli ǀ s'Ribizhu Dohtarje tož. mn. je bil ſturil ǀ vſe Dohtarje tož. mn. vkup poklizheio, ty veliku arzny skuſhaio angelski dohtar epitet sv. Tomažu Akvinskemu: s. Thomas Angelski Dohtar im. ed. sklene ǀ Inu urshoh da ta Angelſki Dohtar im. ed., sakaj ſe taku imenuje serafinski dohtar epitet sv. Bonaventuri: vſe kar S. Bonaventura ſeraphinski Dohtar im. ed. je piſſal ← nem. Doktor ← lat. doctor ‛učitelj’
Prekmurski
dòkečkoli vez. dokler: kai dokecskoli on natom ſzveiti, od greiha prázen biti nemore TF 1715, 43; piknyicza ne prejde zprávde, dokecskoli ſze vſza ne zgodijo KŠ 1771, 14; natom ſzvejti dokecskoli 'sivé vnouge, 'saloſzti trpi SŠ 1796, 130; ne odſztoupi od nyih, dokecskoli oni 'siveli bodejo SIZ 1807, 12; Dokecskoli sze bo nad Szlovenszkom nébo plavilo, bo szlavilo KOJ (1914), 154
Prekmurski
dòklen vez. dokler: je terpesliv, doklen ráni, ino vecserásni (poſni) deſch na nyou prime SM 1747, 28; kai doklen on natom ſzveiti jeſzte SM 1747, 42; moj voditel, doklen bodem živo BJ 1886, 7
Vorenc
dokler vez., F15, adusque, dokler; aeo[!] usque, dokler; amicus usque: ad Aram, priatel dokler mu ſe daje, inu eden ſhe kai ima; catechumenus, eden s'beſſédo podvuzhen, dokler ſhe nei kerṡzhen; donec, dokler; donec aspiret dies, dokler ſhe dán hladán oſtane; dùm, dokler; dum tempus habemus, dokler zhaṡ imamo; interrex, -gis, en nameiſtnik po ſmerti eniga kraila, dokler druṡiga iṡvolio: mertviga kraila naméſtnik; quatenùs, dokle, kakú delézh, dokler; quippè, ṡakai, dokler; quoad, dokle, dokler, taku dolgu, kakú dolgu, tolikain; quoniam, dokler, potehmál, dokler pak; siquidem, dokler; prim. dotler
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 33
- Naslednja »
Število zadetkov: 644
Dostopnost