Zadetki iskanja
1. uslišati: inoje obecſau kai náſz hocſe poſzlühnoti TF 1715, 31; i ti ſzi náſz obecsal miloſztivno poſzlühnoti SM 1747, 62; ka náſz ſcsé poſzlüjhnoti KŠ 1754, 181; jaſz nyé poſzlüjhnem KŠ 1754, 182; poſzlühnem te KŠ 1771, 416; 'Zelejnye ti nevolni poſzlüjhnes KŠ 1754, 181; Vſze bom tecsaſz kricso, dokecs me poſzlühnes BKM 1789, 288; ſzeje ſzkrilo nyegovo licze od váſz, kai váſz ne poſzlühne SM 1747, 6; csi bomo ga kaj proſzili pouleg nyegove voule poſzlüjhne náſz KŠ 1771, 735; prosnyou Boug poſzlüjhne KMK 1780, 32; Csi te poſzlühne KŠ 1771, 59; Bôg me poszlühne gda bom ga zezávao TA 1848, 4; I kikoli niti ne poſzlüjhnejo váſz KŠ 1771, 118; Törk zdáj 'se pá mocsen Czaszara neposzlühne KOJ 1848, 106; Goſzpodne poszlühni moio reics ABC 1725, A7b; Ah poſzlühni SM 1747, 91; zdihavanye nyegovo miloſztivno poſzlühni SM 1747, 64; Poſzlüihni, Goſzpon, moje pregányanye SM 1747, 70; Oh poſzlüjhni me KŠ 1754, 233; proſzimo te, poszlüjhni náſz KM 1783, 10; I poszlühni nase ponizne molitvi BRM 1823, I; I poszlühni nase ponizne molitvi KAJ 1848, 1
2. poslušati: I me kricsanye poſzlühni BKM 1789, 8; Ah, teda mi zdihávanye Poſzlühni SŠ 1796, 138; poszlühni recsi moje TA 1848, 12; poſzlüjhnite mojega zagovárjanya ricsi KŠ 1771, 410; vezdaj poſzlühnite SŠ 1796, 58; Poſzlüjhnite moji drági SIZ 1807, 3; Poszlühnite eto vszi národje TA 1848, 39; O 'Zidovje, pouleg rázuma bi váſz poſzlühno KŠ 1771, 398; vu vrejmeni ſzam te poſzlüjhno KŠ 1771, 538; poſzlüjhno ſzam tebé KM 1796, 66; kaj ſzi me poſzlüjhno KŠ 1771, 305; i poszlühno me je z gore TA 1848, 4; Jelénka je poszlühnola, ali nêpozábila navuka KAJ 1870, 143
poslǘhnovši tudi poslǘjhnovši -a -e
1. poslušajoč: Oni pa poſzlühnovſi Krála, sli ſzo tá KŠ 1771, 7
2. ko je uslišal: I on poſzlüjhnovsi nyegovo prosnyo zmogao ga je KM 1790, 46
poslǘhnjeni tudi poslǘjhnjeni -a -o uslišan: i pozlüjhnyen je oſzlobodjeni KŠ 1771, 678; Gda poſzlühnyen z-tvoje miloscse Razveſzelis BKM 1789, 304; Malo steri poszlühnyen bio AIP 1876, br. 7, 1; Ár je poſzlühnyena 'Ze molitev tvoja BKM 1789, 194; Bár da bi poszlühnyeni bili AIP 1876, br. 6, 3; tákove proſnye priétne oczi ino ſzo od nyega poſzlühnyene TF 1715, 31; prosnye od nyega ſzo poſzlüjhnyene KŠ 1754, 181; poſzlüjhnyene ſzo tvoje molitvi KŠ 1771, 373
poslǘhšeni -a -o uslišan: naj sze tém bolje ogvisajo, ka de nyihova rêcs od törka poszlühsena AIP 1876, br. 6, 3
1. potem: I tebi bodi dika i hvála dána, kai ſzi ti potom kai ſzi vu Nebéſza gori iſal SM 1747, 52; Kama je ſou? V-Gaalileo i potom na 40. dén vnebéſza KŠ 1754, 112; Potom pa Paveo vö idoucsi z-Athene ſou je v-Korintus KŠ 1771, 397; Vu zgrüntávanyi Düsne vejſzti potom moremo ſzi premiſzliti KMK 1780, 68; Potom radoszt, ali 'saloszt primes vu vek’vecsnoszti KM 1783, 290; Potom je ober toga i tou dokoncsano, naj KM 1790, 90; Potom je henyao Boug od nouve ſztvári ſztvárjanya KM 1796, 4; Potom pá gori z-velikov Sztáne mocsjouv SŠ 1796, 4; Ali potom paziti mam, da prevecs ténte nevzemem vu pero KAJ 1848, 7; dácsa od vszakih sztô ranskih sze stirami ranskih prezdigne i ka potom escse potrebno bode AI 1875, kaz. br. 2; Potom je rêcs: edene-kotrige, dvê-kotrig AIN 1876, 7; Potom je pa nyê vu solo odpelala BJ 1886, 4
2. v vezniški rabi, pri naštevanju potem, nato: ki vu nyem vörjejo, Sidove na ime, potom i Gerke SM 1747, 19; hüdoubo delajoucsga 'Zidovi oprvics i potom Grki KŠ 1771, 450
1. pravi, resničen: Vörjem kaje Jeſus Kriſtus právi cslovik TF 1715, 22; Právi bog, i pravi Cslovik SM 1747, 11; Ár je vſzáki právi krſztsenik du'zen proſziti KŠ 1754, 177; da bi poſzvedocso, ka je Kriſztus právi Meſſiás KŠ 1771, 160; preodicseno Szvéto Trojsztvo eden právi Boug KM 1783, 1; Düh ſzvéti, Ki je eden Boug právi BKM 1789, 13; on je naſs právi priáteo KM 1790, 48; Ono nam je kincs nas právi KAJ 1848, 3; ino vſzega ſzvétoga piſzma práva ſumma TF 1715, 10; kai je pravo Kristussevo Teilo, ino práva kerv SM 1747, 30; Iſztina je, ár práva vöra nemrebiti KŠ 1754, 82; Ka práva ſzvéta Mati Czérkev obláſzt má KMK 1780, 81; Práva je ſzvéta rejcs Bo'za BKM 1789, 2; niti ta Szlovenscsina je nej bila práva BRM 1823, II; Práva Krisztusova Cérkev je pa rimsko-katolicsánszka KOJ 1845, 75; Kriſtuſſa právo Tejlo nám greiſnikom kjeiſztvini TF 1715, 43; kai je vu ſzvétom Sacramentomi právo Kristussevo Teilo SM 1747, 30; Právo i 'zivo Bogá ſzpoznanye KŠ 1754, 15; obrizávanye ſzrczá je právo obrizávanye KŠ 1771, 452; Právo cſiszto szrcze, Ono ſze prav priprávla BKM 1789, 13; Kakoli je pa právo v-oni prvi peſzmaj BRM 1823, II; Právo Krſzcsanſztvo BRM 1823, VI; Právo krsztsansztvo KAJ 1848, VI; teda zaiſztino od právoga Bosjega návuka zabloudi TF 1715, 3; te ſzvéti Sacramentom právoga Teila kſzebi vzemem SM 1747, 49; Szkáksega krüha? Szprávoga zmele i zvodé KŠ 1754, 202; nego, csi ſzprávoga ſzrczá vſze zhája KŠ 1771, 438; nego li tiſzto, ſtero ſzprávoga ſzrczá zhája BKM 1789, 7b; Ki zcsiſzta i zpráva ſzrcza BKM 1789, 123; niti sze soularje rejszan navcsiti nemorejo brezi právoga voja, i réda KOJ 1833, IIII; blagoszlovnomi czvêtki právoga krsztsansztva na vugoden odraszek KAJ 1848, X; i szpêvajte vszi, ki szte právoga szrczá TA 1848, 25; ſterim ſze Decza ſivi ino vpráve vöre poznányi kreipi TF 1715, 6; Dabi mi ſzkvárjenye z-práve pokoure ſzpoznali SM 1747, 20; ſzprávlas ſzam ſzebi ſzrd te práve ſzoudbe Bo'ze KŠ 1754, 75; jálnoſzt oni, ki ſzo od práve csiſzte krſztsánſzke vöre kraj zavdarili KŠ 1771, A2b; ki ſzi tvojim ſzlugom vu vadlüványi práve Vöre dopüſzto KM 1783, 11; Ti ſzi Düh práve krotkoſzti BKM 1789, 129; on naj vuvſzem dobra példa práve pobo'snoſzti bode hi'si SIZ 1807, 9; Hvála boidi jednomi, právomi troiſztvi SM 1747, 86; lidjé, ſteri ſze kprávomi vadlüvanyi dr'zijo KŠ 1754, 130; vodi ſz-tvoim dühom lüſztvo napot právi SM 1747, 90; Szamo ednoga právoga Bogá KŠ 1754, 149; Ár ſzo vſzi za právoga proroka meli Ivana KŠ 1771, 139; Ki odküpi te czêli ſzvêt, I dá nyemi právi poſzvêt BRM 1823, 3; malolejtnoszt sze nyim je zdejla za pravi csasz nyou nazáj pograbiti KOJ 1848, 8; zato vucsi te greisnike na pravo pout SM 1747, 93; 'sitek goriladüvati, je vrejdnoszt za ednoga právoga Szlovena KOJ 1833, VII; Povéksaj vu meni právo vöro KM 1783, 6; Boug dáj mednyiva právo-csiſzto lübeznoſzt SIZ 1807, 6; ako Tebé na právo kriſtuſſevo poznánye pripela TF 1715, 9; Miloſcso na právo vörvanye SM 1747, 2; kakti je med 'Zidoszkim národom ſzvoje právo vadlüvanye meo KŠ 1754, 11a; I grünta právo krsztsansztvo KAJ 1848, 9; Za stere bodo te vſzi ſzvéczi molili vu pravom vreimeni SM 1747, 95; i ſztoji vprávom 'zivom Bogá ſzpoznanyi KŠ 1754, 142; Vörmo Vu Bo'zjem právom ſzini BKM 1789, 6; da skolniczke dú'snoszti naj nezamüdi v-právom vrejmeni szpuniti KOJ 1845, 4; Po právoj vöri po Jeſuſſi kriſtuſſi TF 1715, 20; Csloveka, ſteri je po Bogi ſztvorgen, vu pravoi praviczi SM 1747, 5; Vſzi verni, ſteri zetoga ſzvejta vu právoj vöri vö preminéjo KŠ 1754, 143; naj vprávoj bojaznoſzti 'zivémo KŠ 1771, 837; Da náſz vu právoj vöri, Zdr'zi vszigdár vu méri BKM 1789, 14; Ravnaj náſz po právoj pôti BRM 1823, 2; mou's ino 'sena, ſzta du'sna vu právom jedinſztvi 'siveti SIZ 1807, 10; Priſztoupmo knyemi ſzprávim ſzrczom KŠ 1754, 136; I ſz-právim bláj'senſztvom teda te darüje SŠ 1796, 11; nego escse ſzprávov pokourov KŠ 1754, 216; nas právi Otsa i mi ſzmo nyegovi právi ſzinovje KŠ 1754, 153; Kákſi ſzo zvüna právi Apoſtolje KŠ 1771, 534; Právi verni krsztsanye BKM 1789, 12; Prednje nogé so práve lopate za kopanje AI 1878, 10; Od Goſzpon Jezus Kriſztusa vſzejm právim düsevnim paſztérom dána moucs KŠ 1754, 193; ſzem Jánosa Ivana zváo, ſztáre práve Szlovene naſzledüvajoucſi KŠ 1754, 9
2. desni: tô je te szkrágnyi levi i te szkrágnyi právi sztran AI 1875, kaz. br. 2; takrávno ſz-práve ſztráni je ſztála liki zidina KM 1796, 36; Nasa tábla stiri küklé má, dvá kre práve i dvá kre lêve rôke KAJ 1870, 9; Szkrágnyemi právomi sztráni sze szlisijo 25 AI 1875, kaz. br. 3; právo rokou na cselo polo'sivſi právi KMK 1780, 9; Jožek je potom svojo právo rokô Ferkeci dao BJ 1886, 6; i odſzekao nyemi je to právo vühou KŠ 1771, 248
3. v zvezi pravo pisanje črkopis: Ka je právo Piszanye KOJ 1833, 10
pravéjši -a -e boljši, pravilnejši: Radoſzt mi je tem ſzlatkejsa, Kem bole je pobo'znejsa, Pravejsa, zahválnejsa BRM 1823, 203
právi -a -o sam. pravični: Ár on lübi te práve, Odürjáva gizdáve BKM 1789, 16
1. sin, moški v odnosu do svojih staršev: Filius Szin KMS 1780, A9; Szin Fiú KM 1790, 95; ſzobotha, nedelai teda nikai, ani ſzin tvoj TF 1715, 14; Csi koga med vami Otso bode ſzin krüha proſzo KŠ 1754, 154; Peter je bio nikoga Jónáſa ribics ſzin KŠ 1771, 699; Ádama ſztarejsi ſzin, Kájn KM 1796, 8; Ete nyegov ſzin proſzo je SIZ 1807, 4; V-vadlüványi nam tvoj szin KAJ 1848, 6; Vojvodsztvi, stero Árpád nyegov szin prejkvzeme KOJ 1848, 7; eden mládi 16 lêt sztar szin te odtirane kralice AI 1875, kaz. br. 3; velikoj nevôli je nyihov lastiven sin zrok bil BJ 1886, 9; Nebode zmojega ſziná Farar TF 1715, 4; ino ga je za volo iména ſziná ſzvojega Hénoka za Hénokio imenüvao KM 1796, 10; Králi, ki je napravo goſztüvanye ſzini ſzvojemi KŠ 1771, 71; da Vojvodsztvo szvojemi szini prejkdá KOJ 1848, 9; Ali ktomi je etak erkla vrlomi szinôvi szvojemi KAJ 1870, 22; i, steri lübi ſziná, ali csér, bole, liki mené KŠ 1771, 34; vido je Jákuba Zebedeuſovoga Sziná KŠ 1771, 12; Vörje i poprijé, Vu utrobi ſziná BKM 1789, 1; Küsüjte ſziná, da sze neraszrdi TA 1848, 3; Edna mati je ednoga máloga sziná mêla KAJ 1870, 8; Za nistera leta talianszkoga kralá szina szo za krála zébrali AI 1875, kaz. br. 3; Radüvao ſze je ocsa nad rázumnim ſzinom KM 1790, 50; nyegovo hi'so je povéksao z-ednim ſzinom SIZ 1807, 4; Dávida, gda je be'zao pred Absalomom, szinom szvojim TA 1848, 4; Dvá sztarejsiva Atilova sziná szta na bitviscsi osztala KOJ 1848, 5; Dobro je tak, mojiva sziná KAJ 1870, 134; Taksony je dvá sziná meo KOJ 1848, 10; da ga proſzimo, kako lübléni ſzinovje ſzvoje lüblene Otseve KŠ 1754, 153; Atilovi szinovje Ellak KOJ 1848, 5; Stampane z sztroskom Szinov TA 1848, 1; nego rái ſzvoim ſzinoum gori dájo zráſzti TF 1715, 4; Csi znáte dobre dári dávati ſzinom vaſſim KŠ 1754, 126; Boug dáj, kaj bi mi ſzini 'senili SIZ 1807, 6; od lejpih szlovenszkih 'senszk szo lepse szine i cseri zadoubili KOJ 1848, 8; Edna szirôta vdovica je tri szini mela KAJ 1870, 21; kastigam grehe Ocsév nad szinmi ABC 1725, A4b
2. otrok, potomec: I jaſz ſzem ſzin grehov vnogih SM 1747, 67; kai je on i záto ſzin ſzerditoſzti SM 1747, 7; naj ſze 'ze vecs tvoj ſzin nezovém KŠ 1754, 231; i szin cslovecsi, kâ ga prigledávas TA 1848, 7; neoſztavi ovoga tvoiega ſziná SM 1747, 63; Bláseni Boug za ſziná Blagoſzlovi me tvega SM 1747, 71; ino kai ſzmo mi nyegovi laſztivni ſzinovje TF 1715, 26; zaiſztino fotivge ſzte, i nei ſzinouve SM 1747, 29; ino ſzinove ſzmerti poſztanoli SM 1747, 51; Da ſzte pa ſzinovje KŠ 1754, 154; ár ſze oni Bo'zi ſzinovje zváli bodo KŠ 1771, 14; da bi ne vidili ſzinovje Izraelſzki na konecz KŠ 1771, 534; Nepokorni ſzinouvje BKM 1789, 10; Szinôvje cslovecsi, ak dugo de ospotávana dika moja TA 1848, 4; ako i mi ſzvéto, kakoſze ſzinouv Boſi doſztája, ſivémo TF 1715, 27; Liki ſze ſzinouv Bo'zi doſztája KŠ 1754, 158; Zſteroga plemena pá ti dvanájſzet ſzinouv Jákob Pátriárcha KŠ 1771, 260; da ſze zdaj nám nyihovim ſzinom od tiſztoga ſzkumina KŠ 1754, 4a; Boug náſz nejma za hlápcze, nego za ſzvoje ſzini KŠ 1754, 154; Ráchel je joukala ſzvoje Szini KŠ 1771, 8; ár je on vſze náſz za Szini poſztavo KMK 1780, 26; Ki ſzi nász za ſzini odébrao KM 1783, 23; i návcso je na nyou ſzini Izraelſzke BKM 1789, 5b; Szetovi ſzinouvje ſze pa imenüjejo ſzini Bo'ze KM 1796, 10; Ár je tak ſteo nas Ocsa nebeſzki ſzvoje ſzini vküp-ſzpraviti SIZ 1807, 8; szam steo vküpszpraviti szini tvoje KOJ 1833, XI; zaka bi zaman sztvôro vsze szini cslovecse TA 1848, 74; pouleg dühá, ki zdaj dela vu ſzinih te nevernoſzti KŠ 1771, 576; steri kastigam greihe Ocsév, nad ſzinmi SM 1747, 46; Ádam zevſzejmi ſzvojmi ſzinmi .. zgübila KŠ 1754, 96; gda zaman lüdjé med szinmi cslovecsemi ládajo TA 1848, 10
3. navadno v zvezah: Sin boži, Sin človekov Kristus: Boſi ſzvéti ſzin TF 1715, 37; Otecz, Szin, i Szvéti Düh SM 1747, 3; ka je on Bo'zi Szin KŠ 1754, 108; drüga [Persona] Szin KMK 1780, 8; Ocsa, Szin i Düjh ſzvéti KM 1783, 8; dokecs nyegov ſzvéti Szin ſzobotte poſzvecsenyá ne obrné KM 1796, 4; Szin Bo'zi knám doli BKM 1789, 18; moj odküpiteo Szin Boug SŠ 1796, 7; On bode veliki, Szin visnoga Bôga BRM 1823, 10; Moj szin szi ti TA 1848, 3; vu Iméni otsé, ſziná i Duhá TF 1715, 31; Vu Iméni Siná ABC 1725, A5a; Vu Iméni Bogá i ſziná SM 1747, 43; Steri pa od Otsé i Sziná vo ſzhája KŠ 1754, 123; tak bode priſeſztye Sziná cslovecsega KŠ 1771, 82; vu Iméni Sziná KMK 1780, 9; Nezgrüntana Siná Bo'sega Modrouszt KM 1783, 8; I za mater zvoli Szina lüblénoga BRM 1823, 10; z-szvojega szina narodjênyem KAJ 1848, 2; Dika boidi Bogi i ſzini SM 1747, 46; Hvala boidi i nyega ſzinovi Jesussi SM 1747, 90; Dika nyegovomo ſzino SM 1747, 67; vu vori 'zivém Szini Bo'zemi KŠ 1754, 138; Trbej Szinej cslovecsemi vnogo trpeti KŠ 1754, 111; dika Bougi Szini KM 1783, 2; Dika nyegovomi ſzini BKM 1789, 20; Dika I nyega ſzinouvi Jezus Kriſztusi SŠ 1796, 71; Dika Tebi Szini nyegovomi BRM 1823, 2; Csészt Jezusi, nyega szini KAJ 1848, 9; je nyemi ſzvojega ednoga ſziná, za Odküpitela poſzlati SM 1747, 9; vo je püſzto Boug Dühá Sziná ſzvojega KŠ 1754, 154; koga mené právijo lidjé biti ſziná cslovecsega KŠ 1771, 54; Kriſztusa Sziná Bo'zega KŠ 1771, 189; vorjemo uu Oczi vſzini i vſzvétom Dühei TF 1715, 20; Po Tvojem predragom Sz. Szinei TF 1715, 45; po tvoiem predrágom Szinei ABC 1725, A5a; I vuIésussi Kristusi Szini nyegovom ABC 1725, A5a; po tvojem predrágom ſzini SM 1747, 43; i jeſzmo vtom pravicsnom vſzini nyegovom Jezuſi Kriſztuſi KŠ 1754, 100; ti, vörjes vu Szini Bo'zem KŠ 1771, 298; Vörjem I vu Jezuſſi, nyegovom Szini KMK 1780, 7; Vörmo Vu Bo'zem právom ſzini BKM 1789, 6; Vermo V-Bo'zem Szini Jezusi BRM 1823, 4; Mi verjemo vu Jezusi, Szini ocsé nebeszkoga KAJ 1848, 9; te vſzigdár hválil i bom gori zvisával, ſztvoim ſzinom SM 1747, 65; da vrejdni bodemo ſztáti pred Szinom csloveka KŠ 1754, 113; Bojdi hválen ſztvojim ſzvétim Szinom SŠ 1796, 9; I z-szinom náſz je prigledno BRM 1823, 2
1. zato: nikai záto, ako haſzen Decza neima TF 1715, 5; Záto drága bratja, dusni ſzmo SM 1747, 23; Záto i oſtia je krüh KŠ 1754, 202; Záto tak, ſzmiluje ſze KŠ 1771, 468; Tou ſze je pa czilou záto zgoudilo KŠ 1771, 6; Záto tvojoj dobrouti kajkoli ſzam KM 1783, 5; Záto ſze ravnajmo BKM 1789, 19; Nihájte záto tá 'saloſzt SŠ 1796, 5; vszáki cslovek záto 'sivé naj KOJ 1833, X; Záto i mi k-tebi prihájamo KAJ 1848, 9; záto sze pá vu viszikoszti szká'zi TA 1848, 6; piszke szo stampali, záto sze stampani piszki zovéjo KAJ 1870, 6; znam i záto sze 'ze szmejém AI 1875, kaz. br. 7; záto jih more lübiti AIN 1876, 9; Záto hižne pse ne trbej zaprávlati AI 1878, 8; Záto je nájbolše eto pravilo BJ 1886, 3
2. v vezniški rabi zato: Záto, kai kako goder ta Doika püſcsa mleiko TF 1715, 6; naime pa zato, kai szi mené obaruval ABC 1725, A5b; Kriſztuseva ſze zové záto, ár je Kriſztus naſztavo KŠ 1754, 200; zedne ſztráni záto, ka ſzta vroucse nature bilá KŠ 1771, 259; záto, ár je Boug pravicsen KMK 1780, 5; ſzo mrmrali záto, ka ſzo oni zametávali dovicze KM 1796, 121; Záto csi ſze vam vidi naj ſze raduje SIZ 1807, 4; kim záto, da sze potrejbna skér more szpraviti KOJ 1833, V
I. s tož.
1. nad, za izražanje premikanja, usmerjenosti s sovražnim namenom: ki ſzo nad nyega prisli KŠ 1771, 248; Atila ide nad czarigrádszkoga Csaszara KOJ 1848, 3
2. za izražanje presežene mere: Miloscho pa vcsinim nad jezero pokoleinya ABC 1725, A4b
II. z or.
1. za izražanje nadrejenosti: ino nai vláda nad Morſzkimi ribami, ino Fticſmi SM 1747, 4
2. za izražanje področja duševne dejavnosti: Kriſztus nad vſzejmi ſztvármi zmo'zno goſzpodüje KŠ 1754, 113; Eta ſzo ſze pa vſza zgoudila nad nyimi na példo piſzana KŠ 1771, 509; 'Sena, naj ne goſzpoduje nad mo'som ſzvojim SIZ 1807, 10; Nad dvérmi tvojmi trüpam BKM 1789, 205; Krátke szillabe, kak dabi szi steli pocsivati nad nyimi KOJ 1833, 8; Vu Vogrinaj nad etov prigodbov sze je 'selejnye pobüdilo KOJ 1848, 7; nad lüdsztvom tvojim blagoszlov tvoj TA 1848, 4; či je tak nemilostiven kak ti ščéš nad etim ftičom biti BJ 1886, 18
3. za izražanje vzroka za čustveno stanje: Jeli ſze ſaloſztis nad tvoimi greihi TF 1715, 37; steri kastigam grehe Ocsév, nad szinmi ABC 1725, A4b; Goſzpodie merszki nad tisztimi, koteri kerv preleivaio ABC 1725, A7b; nai ſze nepriatelje moi ne veſzelio nad menom SM 1747, 92; kai ſzi ſze ti nad Cslovekom zopet ſzmilüval SM 1747, 51; Szuncze naj ne zájde nad vaſſov ſzrditoſztjov KŠ 1754, 41; Ne radüje ſze nad nepravicsnosztyov KŠ 1771, 516; Jezus! ſzmiluj ſze nad menov KM 1783, 38; Vnogo-krát ſzo ſzi zdihávali nad Petrom roditelje KM 1790, 54; záto ſze nej trbej nám nad nyim plakati SŠ 1796, 56; Nad tem ſze vſzi radüjmo BRM 1823, 71; da sze je vszáki cslovek nad nyouv zacsüdivao KOJ 1845, 112; Nedáj sze têm nad menom veszeliti TA 1848, 28; Nad têm sze je szirôta mati tak razveszelila KAJ 1870, 22; Znaménje tomi betegi je veseljé nad mrzlim blágom AI 1878, 8
1. namreč, izraža dopol-njevanje, pojasnjevanje prej povedanega: Koliko tálov má molitev Dva naime TF 1715, 26; okornoſzt k-Bougi naime pa, gda ſze koga bole bojimo KŠ 1754, 9; gda je nyega oszlôbodo z rok nepriátelov, naime z rok Saula TA 1848, 12; Bê'zi naime pred radosztjov KAJ 1848, 250
2. v vezniški rabi za utemeljevanje, pojasnjevanje prej povedanega: vu Czirkvi delajo, naime gda greisnike vönka zapréjo TF 1715, 35; od mojega detinſztva malü, naime pak záto, kai ſzi TF 1715, 46; do etoga csasza, naime pa zato, kai szi ABC 1725, A5b; za tvoio moko, kteri ſzi na ime teda imel SM 1747, 59; Ár ſzem na eto na ime váſz vucso SM 1747, 13
poprijéti se tudi popriéti se -ímem se in -jém se
1. spočeti se: Potom 'zelejnye, geto ſze poprijé, porodi grejh KŠ 1771, 746; I nemamo nyega Dühá, Csi ſze vnami ne poprijé BKM 1789, 259; Prvle, kak bi sze poprijao, Je vu diki szijao KAJ 1848, 211; Prvle, kak ſzem ſze popréjao, Me je ocsinſzko lübio BRM 1823, 329; kai ſzem ſze neili ſzamo vu greihi popriel SM 1747, 48; Goſzpodni naſſem, kiſzeje popriau od Dühá ſzvétoga TF 1715, 22; ki sze ie popriel od Düha szvétoga ABC 1725, A5a; ſteri ſze je od ſzvétoga Düha popriel SM 1747, 9; Od koga ſze je K. poprijao KŠ 1754, 107; Ki ſze je poprijao od Dühá ſzvétoga KMK 1780, 7; Ki ſze je poprijao od Dühá ſzvétoga KM 1790, 109; Ár ſze je on od ſzvétoga Düha popréjao zmo'znoga BRM 1823, 11; Ár ſze je od ſzvétoga Dühá tá Rejcs popriéla BKM 1789, 20; Gda ſze je pa po'zelejnye poprijalo KŠ 1754, 60; prvle, kak ſze je poprijao vu utrobi KŠ 1771, 169
2. dojeti, doumeti: i nikaj ſzo nej znali odgovárjati, niti ſzo nej mogli poprijéti, kakda ſze je tou zgoudilo KM 1796, 152
popriéti -a -o spočet: nego od Dühá Sz. popriéti zdivicze Marie KŠ 1754, 107; Znami popriéto i narodjeno ſzkvarjenyé naſſe natúre KŠ 1754, 71
povèdati se povéjm se povedati se, reči se: i idi vu meſzto i povej ſze ti, ka ti je potrejbno csiniti KŠ 1771, 367; Radoſzt nám povedaſze BKM 1789, 6; idi v-Damaskus, i tam ſze ti povejo vſza KŠ 1771, 411
povéjdani tudi povédani -a -o
1. rečen, povedan: kakoje gori poveidano TF 1715, 42; kai je Kriſztus mrel, kak je gori poveidano SM 1747, 41; Povejdano ti je, ka je dobro KŠ 1754, 80; povejdano pa je od tébe, kaj odſztoplenyé vcsis KŠ 1771, 408; Nassi Sztarisje, kak maloprvle povejdano bo'sánszke recsi szvedocsijo KOJ 1833, VIII; Csi je pa ſto nepokoren rejcsi naſoj po liſzti nám povejdanoj KŠ 1771, 630; Vidoucſi pa razgláſzili ſzo te ricsi, ſtere ſzo nyim povejdane od diteta KŠ 1771, 168; i vörje, ka ſzo tá tüdi nyemi povejdana KŠ 1754, 78; ſzo ſze vſzi csüdivali nad onimi, ſtera ſzo nyim povejdana od paſztérov KM 1796, 89; szo solarje pripovedavali, stera szo vu souli povedana KOJ 1845, 15; Ka je potrejbno zvün zgoraj povejdani Návukov znati KMK 1780, 6; ár za volo dühovnoga priátelſztva med povejdanimi perſonami hi'sni zákon nemre ſztáti KMK 1780, 60
2. napovedan: Gda bodte vidili to odürnoſzt opüscsenyá, ſtera je povejdana po Dánieli Proroki KŠ 1771, 80
1. pozvati, poklicati: i mené ſzi vu tvoi orſzág dal pozvati SM 1747, 52; Gda k-szebi pozovés sereg tvoj KAJ 1848, 140; Pozovi me k-ſzebi gori SŠ 1796, 98; odloucste mi tak Barnabáſa i Sauluſa na delo, na ſtero ſzam nyidva pouzvao KŠ 1771, 381; Sto ſzem jaſz ka ſzi ti mené ktvojemi ſztoli pouzvao KŠ 1754, 237; ki ſzi ſz. Pavla kſzebi pouzvao KŠ 1771, 844; Ki ſzi nász pouzvao vu tiváriſtvo ſziná tvojega KM 1783, 24; Ka ſzi nám tvo rejcs oznano kzvelicsanyi pouzvo BKM 1789, 185; oni, ſtere je ta Sz. Düjh pouzvao KŠ 1754, 128; po tiſztoga ſzpoznanyi, ki náſz je pouzvao po diki KŠ 1771, 717; med moj ſzlovenſzki národ pouzvo BKM 1789, 3b; Doklam je Herodes veſzno, Potom ga je nazáj pouzvo BKM 1789, 54
2. povabiti: Nej trbej koga záto pozvati, naj stokoli szvojo zevreto fáncsoszt na nyega vövlijé KOJ 1845, 34
pozvàti se -zovém se
1. povabiti: Gda merjé steri brat ali szesztra, ovi sze morejo na szprévod pozvati KOJ 1845, 95
2. pozvati se, poklicati: Ktomi vu grehi ki 'zivé, Té ſze vu pekeo pozové BKM 1789, 409; Ki 'znyim merjé, On sze na 'zitek pozové KAJ 1848, 109; Gda ſze od Goſzpodna zgroba pozovémo BKM 1789, 406; Gda ſze od Goſzpodna zgroba pozovémo SŠ 1796, 56
pozváni -a -o
1. pozvan, poklican: Obrezani je ſto pozváni KŠ 1771, 502; Vörjem kai pozváni Goſzpodna kriſtuſſa hlápczi delajo TF 1715, 34; Verni je Bog, po kterom ſzte pozváni vu tüvárostvo (gmaino) nyegovoga ſzina SM 1747, 19; ki ſzo pouleg ſzkoncsanya pozváni KŠ 1771, 466; Czérkev nego ti pozváni i odebráni Bo'zi KŠ 1754, 129; Ar doſzta ji je pozváni KŠ 1771, 65
2. povabljen: Cſi je Kriſtóf na goſztüvanye bio pozváni KM 1790, 76; kucsa, v-steroj .. od krála pozvánom piszmom szedijo AI 1875, kaz. br. 2; Pozváni szo bili nej szamo oni Goszpoudje KOJ 1845
pozváni -a -o sam. povabljeni: Veli pa tim pozvánim eto priliko KŠ 1771, 218; I Poſzlao je ſzluge ſzvoje zvát te pozváne na goſztüvanye KŠ 1771, 72
1. preminiti, umreti: Dobro známo, ka nam je ſztoga ſzvejta preminouti SŠ 1796, 7; I, gda ſzvejta preminém KŠ 1754, 246; Gda preminém jaſz zſzvejta BKM 1789, 15; Nikaj vu tom neznam ako dneſz preminés SŠ 1796, 10; Vtiſsi boleznoſzt prvle, kak preminé SM 1747, 64; vleti od Kriſztuſovoga rojsztva 70. preminé KŠ 1771, 700; naj z-etoga ſzvejta ſzrecsno preminém KM 1783, 81; Vidoucsi pa ſztotnik, kaj je tak premino KŠ 1771, 153; Na kri'zi on premino je BKM 1789, 88; i hüdou je premino z-ſzvejta KM 1790, 56; szlugov i ſzlü'sbenicz, ki ſzo z-etoga ſzvejta prminoli KM 1783, 124
2. miniti: Nyega préczimba preminé KŠ 1754, 273; Gda ete 'zitek preminé BKM 1789, 53; I csi néba zemla Preminé po Tebi BRM 1823, 104; dén, vſterom nebéſza skripanyem preminéjo KŠ 1771, 722; Noucs je 'ze preminoula KŠ 1754, 246; Noucs je preminoula KŠ 1771, 478; dén je premino KM 1783, 175; Noucs je 'ze preminoula BKM 1789, 365; Jaj preminolo je vsze moje vupanye KM 1783, 175
3. izginiti: Ká bos czérkev bráno, Da té örok tvoj ni te nepreminé KAJ 1848, 162
preminóuči tudi preminóči -a -e
1. minuli, pretekli: Preminoucse (praeteritum, mult) KOJ 1833, 55; Preminôcse vrêmen AIN 1876, 50; ka ſzi ti náſz vtemnoſzti ete preminoucse noucsi obarvao KŠ 1754, 223; ſterimiſzem ete preminoucſi dén Tvojo zmoſnoſzt zbantüvao TF 1715, 46; ino ete preminoucſi dén zbantüval SM 1747, 47; ete preminoucſi dén ſzkoncsati dopüſzto KŠ 1754, 225; kaiſzi ti mené eto preminoucſo nocs obarvau TF 1715, 45; eto preminoucso noucs ABC 1725, A5a; kai ſzi ti mené eto preminoucſo noucs, obarval SM 1747, 43; eto preminoucso noucs obdr'sao KM 1783, 32; ki ſzte i ſteti zácsali vpreminoucsem leti KŠ 1771, 542; te je vrêmana rêcs vu preminôcsem vrêmeni AIN 1876, 47; Kaj ſzi mené Vpreminoucsoj noucsi Obarvo BKM 1789, 370; kak je priétni bio zdávnya i vu preminoucsi ſztári lejtaj KŠ 1771, 815; ka v-preminocsih letaj naprávleni dug te'zijo AI 1875, kaz. br. 2
2. minljiv: ár vidis, ka ſzam preminoucſi BKM 1789, 414; Zná, kaj je blágo preminôcse BRM 1823, 359; Preminoucsi je te 'sitek SŠ 1796, 82; preminoucse lüſztvo SŠ 1796, 9; nejmam tu ſztáliscsa V-preminoucsem ſzvejti SŠ 1796, 148
3. pokojni, umrli: vu Goſzpodni preminoucſi Küzmics Stevan BKM 1789, 3; preminoucſega Küzmics Stevana BKM 1789, 3b; [priáteli] vſteroj ſzo vöri preminoucsi BKM 1789, 441; Vszejh preminoucsih düſicze KM 1783, 28; Da vszejm vörnim preminoucſim düſiczam darujes KM 1783, 97; za preminoucse düſicze Bougi ſze morejo gori aldüvati KM 1783, 83
preminóuči -a -e sam.
1. pokojni, umrli: od preminoucsega KM 1783, 125; naj G. Bog preminočemi vekvečen mér darüje BJ 1886, 26; Szpômenek ti preminôcsi KAJ 1848, X
2. minuli: Ár csi je to preminoucse odicseno bilo KŠ 1771, 533; da bi ne vidili ſzinovje Izraelſzki na konecz toga preminoucsega KŠ 1771, 534; Vſza ſzo oh jaj eti preminoucsa BKM 1789, 283; Ki vam dá, Ktera ſzo preminoucsa BKM 1789, 119
1. izkazati, dati, darovati: je pa ſteo 'Zidovom miloſcso prikázati KŠ 1771, 419; Áldov li nyemi ſze more prikázati KMK 1780, 52; Tejm lidém more plácso prikázati KM 1790, 90; Da nám dár prikáſes KM 1783, 48; Pápi eden tao v dár prikáse KOJ 1914, 97; dike, ſtero prikáse se Boug vörnim KM 1783, 217; Meni pomoucs priká'ſi KM 1783, 268; kie napunenyé nam prikázau TF 1715, 20; drügo poloviczo za povéksanye peneznicze vogerszke módre Tovarsije v-dár prikázao KOJ 1848, 123; jasz szem nyim té mále szlü'zbe nê za pêneze prikázao KAJ 1870, 136
2. storiti, povzročiti: Alexander mi je vnogo hüdoga prikázao KŠ 1771, 652
prikázati se -kážem se
1. pokazati se: kai ſze zmoſnoga prikáse ſzvoimi ſzvéczi SM 1747, 16
2. prikazati se, pojaviti se: nai, dare ſze on prikáse, bodemo radoſzt meli SM 1747, 23; Eto je klücs, steri sze v-sztou lejtih ednouk priká'se KOJ 1845, 114; ino ſze je nám prikázal SM 1747, 19
prikázani -a -o
1. darovan, izročen: da ono po nyegovi prosnyáj nám prikázano bode KM 1783, 89; tebi aldüjem meni nevrejdnomi prikázanih tvojih ſz. dárov KM 1783, 4
2. prikazan: i z prikázanim kejpom pride v Maria Cel KOJ 1914, 106
1. roditi: Szülni; roditi KOJ 1833, 174; 'Zena, gda rodi KŠ 1771, 321; Bogá devicza ka rodi BKM 1789, 3; naj z-boleznoſztyom rodi deczo KM 1796, 7; naj te mláde deczo rodijo KŠ 1771, 641; Kaj ona Szina bo rodila BRM 1823, 4; Kaj bode rodila Jezusa BRM 1823, 10; ſzpunili ſzo ſze dnévi, vſteri bi ona rodila KŠ 1771, 167; drevje, ſtero je náj bougsi ſzád rodilo KM 1796, 5; Decsicza moja, ſtere pá zboleznoſztyov rodim KŠ 1771, 565
2. dajati plodove: ka nikomi od Adama i Ejve máo rou'se nerodi KOJ 1845, 4
rodìti se -ím se roditi se: bole sze je nigdár nêroditi KAJ 1848, 7; Ár kak ſze na ſzvejt rodimo SŠ 1796, 118; nigdár ſze vecs ztébe ſzád ne roudi na veke KŠ 1771, 69; Na ſzvejt ſzem ſze roudo BKM 1789, 207; Ti ſzi ſze rodo brez’ grejha BKM 1789, 104; Na ſzvejt ſzi ſze od tvoje Materé roudo SŠ 1796, 81; Vſziromaſtvi rodil ſze je zdejve BKM 1789, 72; Vu Betlehemi ſze edno dejtecze, Na ſzvejt rodilo BKM 1789, 34; pren. Rodi ſze nám zvelicsanye BKM 1789, 1
rodéči -a -e
1. rodeč: I noſzecsa bodoucsa kricsala je rodécsa i mantrajoucsa ſze KŠ 1771, 787
2. rodoviten: Rodina (rodécsa zemla) nyiv je jáko rázlocsne dôbi KAJ 1870, 119
ròdjeni -a -o
1. rojen: kai je te iſzti te pervi rodjeni SM 1747, 30; Szin Boug je rodjen od Bogá Ocsé KMS 1780, B2; Boug Rodjeni KM 1783, 10; Ah, kak bi jasz rad bil, da bi nebio rodjen BKM 1789, 444; Kriſztus grejsnikom rodjeni BKM 1789, 3; eden drügi od ſziromaski roditelov rodjeni pojbics KM 1790, 56; ár szo oni 'seleznoga Vármegyéva rodjeni KOJ 1833, IIII; eden sz-králeszkoga roda rodjen boj zacsno AI 1875, kaz. br. 3; Rodjen je Luther Mártin KOJ 1845, 53; kako ednoga rodjenoga ſziná od Otzá SM 1747, 11; Vu Jesussi Kristussi, ſzini nyegovom jedinom rodjenom SM 1747, 44; Mi ſzmo vu grejhi rodjeni BKM 1789, 338
2. izviren: za pervoga ino znami rodjenoga greiha voljo TF 1715, 19
1. pogubiti: Sto hocſe ſzkvariti SM 1747, 14; Szmiluj ſze meni Goszpodne, da me ne ſzkvaris KM 1783, 34; Da náſz vrág neſzkvari BKM 1789, 2; Da náſz ne ſzkvarijo [grejhi] BKM 1789, 18; i ne ſzkvári me z-mojimi hüdoubami KM 1783, 134; naj me ne ſzkvari hüdouba moja KM 1783, 228
2. pokvariti, izpriditi: Csi ſto czérkev Bo'zo ſzkvari KŠ 1771, 495; Za volo hráne ne ſzkvári delo Bo'ze KŠ 1771, 480; rejcs miloscse Ne ſzkvármo z-ſztárim kváſzom BKM 1789, 97
skvarìti se -ím se
1. pogubiti se: ne dai ſze mi ſzkvariti SM 1747, 69; Szkvariti bi ſze mogao KŠ 1754, 255; da ſze pred tvojim pitanim ſztouczom ne ſzkvarim KŠ 1754, 228; Znam, kâ sze nigdár neszkvarim KAJ 1848; Steri pak ne vörje ſzkvariſze TF 1715, 32; Steri ne bode vörvao, ſzkvariſze KŠ 1754, 144; Steri ne bode vörvao, ſzkvariſze KŠ 1771, 156; Da ſze na vekke ne ſzkvarimo KŠ 1754, 117; naj ſze zſzvejtom ne ſzkvarimo KŠ 1771, 513; tak je i za té tüdi, ſteri ſze ſzkvarijo KŠ 1754, 114; i neſzkvarijo ſze na veke KŠ 1771, 301; Ár ki vu nyem vörjejo, Nigdár ſze ne ſzkvárijo BKM 1789, 28; Szkvarijo sze, ki te nebôgajo KAJ 1848; naj ſze ne ſzkvarim KŠ 1754, 240; naj ſze od ti hüdi ne ſzkvarijo KŠ 1754, 196; neſcſe kai bi ſze ſteri ſzkváro SM 1747, 9; Ne dopüſzti, ka bi ſze ſzkváro KŠ 1754, 228; Tak bi ſze vſze ſzkvárilo Cslovecsánſzko lüsztvo BKM 1789, 41
2. pokvariti se: csi ſze pa ſzou ſzkvari KŠ 1771, 14
skvàrjeni -a -o
1. pokvarjen: Vesz cslovik jeszte ſzkvarjen KŠ 1754, 251; Kakda je rázum ſzkvárjeni KŠ 1754, 71; natúra naſſa takje ſzkvarjena TF 1715, 19; Kakda je vola ſzkvarjena KŠ 1754, 71; Natom ſzvejti je tvo 'sivlejnye ſzkvarjeno SŠ 1796, 9; Goſzpoud, ſterie mené ſzkvárjenoga csloveka odküpo TF 1715, 22; Goſzpoud, ſterie mené ſzkvárjenoga csloveka odküpo KŠ 1754, 98; doli djáti csloveka ſzkvarjenoga KŠ 1771, 582; ondod i jaſz edno ſzkvárjeno naturo ſzem zadoubo SM 1747, 51; Náſz vnaturi ſzkvarjene ti opravi BKM 1789, 152
2. minljiv: Znajoucsi kaj ſzte nej ſzkvarjenimi ſztvármi odküpleni KŠ 1771, 704
3. pogubljen: ſzve vüpanye vu nyega .. Ne bos ſzkvarjen BKM 1789, 30; ne ſzkvarjujte, i ne bodte ſzkvarjeni KŠ 1771, 185
skvàrjeni -a -o sam. pogubljeni: Ono meſzto, vu ſterom ſze ſzkvárjeni mantrájo KMK 1780, 16; da vidijo ſzkvarjeni vragé KM 1783, 209; Zvelicsani nazáj nescsejo, szkvarjeni nemorejo KOJ 1845, 96
1. pasti, zaradi izgube ravnotežja, premikanja po zraku priti kam: obá vjamo ſzpádneta KŠ 1771, 50; Teda zacsnete žraviti brigom: ſzpadnite na náſz KŠ 1771, 252; i csi bi ſzpádnola vSzobotto vu jamo [ovca] KŠ 1771, 38; ſzpadno ſzam molit pred nogé angyela KŠ 1771, 807; ſzpadno je medtejmtoga vu edno jamo KM 1790, 20; nyemi je goula szábla z-rouk szpádnila KOJ 1848, 15; Žveplenica je vu slamo spádnola BJ 1886, 9; Stero je pa vto dobro zemlou ſzpadnolo KŠ 1754, 27; názdrt ſzo sli i ſzpadnoli ſzo na zemlo KŠ 1771, 325
2. vreči se: Jaſz Ivan ſzpadno ſzem pred nogé nyegove KŠ 1754, 150; I ſzpadno je na obráſz pred nogé nyegove KŠ 1771, 229
3. podreti se, razpasti: i hi'za na hi'zo ſzpádne KŠ 1771, 207; Po vori je zidina Jerichova ſzpádnola KŠ 1771, 693
4. biti ubit v boju: i szpadnolo ji je eden dén tri dvajſzetijezero KŠ 1771, 509; ka je vnogo Franczúzov szpadnilo KOJ 1848, 120; Pri ednoj táksoj priliki je 1200 törkov szpadnolo AIP 1876, br. 1, 3
5. iziti se, končati se: ka bajajo lidjé, ka nyim vſze dobro ſzpádne KM 1790, 46; Jáko teško nam spádne se razločiti od onoga, koga smo radi meli BJ 1886, 27; Rávno je nyój v-pamet spadnolo keliko dobra so že nyój roditelje včinili BJ 1886, 12; pſzüvanya pſzüvajoucsi tebé ſzo na mé ſzpadnola KŠ 1771, 481
6. spadati, uvrstiti se: Po eto dácso ne szpádnejo: orszácske nyivnepoti AI 1875, br. 1, 5; Tak szo 'selezni i szalaszki Szlovenje tudi v Prvinovo der'sánye szpadnoli KOJ 1914, 99; nai od ſzvoiega pred-szé vzetyá vkrai ſzpadneio ABC 1725, A7b
7. priti v stanje, biti deležen stanja, kot ga določa samostalnik: I dejva vbremen ſzpádne BKM 1789, 6; Gdare je cslovek lacsen, vsze nyemi técsno szpádne KAJ 1870, 44; da je zacsuo neszrecso, vjocs szpadno AIP 1876, br. 11, 3; Anni je bole spadnolo to ménse jaboko KAJ 1870, 18; Záto v-dvojnoſzt nejmamo ſzpádnoti SŠ 1796, 7; Nedaj nam v-grêhe ſzpádnoti BRM 1823, 2; mre'ze polecsene, csi vnyé ſzpádnem KŠ 1754, 177; Teda ponávlam 'zaloszti, I ſzpádnem vglobse blato BKM 1789, 14; Csi glih kris ſzpádne gouſzto krat na mene SM 1747, 78; Z-ſatanom vſzramouto ſzpádne KŠ 1754, 271; Da hüd’ ſzen na náſz ne ſzpádne KM 1783, 225; Razklácsi sze, doli sze vr'ze, i szpádne po szili nyegovoj vszáki nevolák TA 1848, 8; Da vpeklénſzki ogen ne ſzpádnemo KŠ 1754, 117; V vraj'ze mre'ze ne ſzpádnemo BKM 1789, 4; Naj vu dvojnoſzt potom ne ſzpádnemo SŠ 1796, 8; Ki pa ſcséjo obogatiti, ſzpádnejo vu ſzküsávanye KŠ 1771, 642; ár ovak na nász szpádnejo one kárajoucse recsi KOJ 1833, X; Vu neſzrecsi v dvojnoſzt ne ſzpadni KM 1790, 16; Naj jasz vu dvojnoszt ne ſzpádnem KŠ 1754, 255; gda ſze toga hudoga li záto ogiblemo, naj vkastigo ne ſzpádnemo KŠ 1754, 14; gda bi globoki ſzen na nyega ſzpadno KŠ 1771, 404; Vpekeo bi ſzpadno BKM 1789, 29; greiha volj, ſterie od greisnoga Ádama nanáz ſzpadno TF 1715, 19; ſzpadno je Düh ſzvéti na vſze KŠ 1771, 375; grejhov, csi je v-nike pred Krſztom ſzpadno KMK 1780, 58; Sz. Düjh je ſzpadno na vſze KM 1796, 123; Oh keliko ji je na ſzkvárjenye vekivecsno ſzpadnolo KM 1783, 5; Po prvom Ádami, Vſzi ſzmo vgrejh ſzpali BKM 1789, 104; zmiloſcse ſzte ſzpadnoli KŠ 1771, 567; ali ſzo pa ſz-tejla ſzlecseni prejk na vekivecsnoszt ſzpadnoli KM 1783, 103
spadnejóuči -a -e padajoč: vido ſzam Satana, liki bliſzkanyczo, znebéſz ſzpádnejoucsega KŠ 1771, 203
spadévši -a -e pripadajoč, ustrezen: Vu okroglini na edno leto szpadévsega pôva szrêdnya cêna sze vözracsuna AI 1875, br. 2, 3
spàdnovši -a -e ko je padel: i tak ſzpadnovſi na obráz molo bode Bogá KŠ 1771, 519; pren. na tou prekléto bloudnoſzt ſzpadnovsi po Simon Máguſi KŠ 1771, 725
spádnjeni -a -o
1. padel, moralno slab: Ár ſzem Vmrſzke grejhe ſzpádnyen BKM 1789, 191; ſzkvárjenye toga vu greih zpádnyenoga Csloveka SM 1747, 7; ſto ſze vidi tebi bli'zesnyi biti toga ſzpádnyenoga med razbojnike KŠ 1771, 205; Efe'zánczov meſzto ſzlu'zi od Jupitera ſzpádnyenoj Bogiczi Diáni KŠ 1771, 403; Tebi boidi Dika, kai ſzi ſze ti nad tim nevolnim ſzpádnyenim Cslovekom zopet ſzmiluval SM 1747, 51
2. zapadel: na dén nôvoga leta szpádnyeni sznêg hi'ze, vulice zbelim prtom pokrio AIP 1876, br. 1, 8
spádnjeni -a -o sam. padli: nad timi ſzpádnyenimi iſztina trdnoſzt KŠ 1771, 473
1. videti, z vidom zaznavati: I iſzkao ga je vidti KŠ 1771, 197; Piszki sze nemorejo scüti, nego li viditi KAJ 1870, 7; šteroga je po manažeriji viditi AI 1878, 7; Gda vidim nébo TA 1848, 7; Csi vidis gyüncza brata tvojega KŠ 1754, 66; Ti vsza vidis TA 1848, 9; Ki kaj hüdoga vidi ali csüje KOJ 1845, 9; Atila, gda vidi Pápo KOJ 1848, 4; Vsza vidi, razmi KAJ 1848, 9; naj vsaki vidi ino zná BJ 1886, 4; da mi tebé vidimo SM 1747, 55; gda ga vidimo hüdou csiniti KŠ 1754, 39; geto vidimo, ka ſze godi KŠ 1771, 339; vidimo, kak lejčejo pisani metüli AI 1878, 3; nazvejſztita ſtera csüjeta i vidita KŠ 1771, 35; kai vi zdai vidite SM 1747, 14; Vaſe ocsi ſzo pa blá'zene, kaj vidijo KŠ 1771, 43; nyegove ocsi vidijo TA 1848, 9; Jaſz bodem vidil tvoje licze SM 1747, 32; ka de kákſe znamejnye vido KŠ 1771, 250; nebode vido toga vecs na veke TA 1848, 8; ne bodete me vidili od etecz máo KŠ 1771, 79; i vidoucsi vidili bodete KŠ 1771, 43; nyega vidili bodejo SM 1747, 30; neſzi prſzt tvoj eſzi i vidi roké moje KŠ 1771, 333; ti vidi KŠ 1771, 93; naj ga vidim KŠ 1771, 140; naj nej li ſzamo ti vtemnoſzti godécsi vidis veliko ſzvetloſzt KŠ 1754, 12a; naj ga nišče nebi vido BJ 1886, 8; Gda bi pa tou lüſztvo vidilo KŠ 1771, 28; kákſiva ſzem jaſz li dvá vido KŠ 1754, 3b; i Abraháma ſzi vido KŠ 1771, 296; Bogá je niscse nej vido KŠ 1754, 102; vido je ednoga csloveka ſzedécsega KŠ 1771, 28; Okou je nej vidilo KŠ 1754, 142; tam pa edno szrno vido AI 1875, kaz. br. 7; gospodi bejžo, koga tak dugo let ne vido AI 1878, 8; kak jih je escse nej vidla KOJ 1848, 3; csula ino vidila je vsze KAJ 1870, 18; Okou je nej vid’lo SŠ 1796, 5; i mi ſzmo vidili SM 1747, 19; Goſzpodne, gda ſzmo te vidili lacsnoga KŠ 1771, 86; kako ſzte ga vidili vu Nebéſza gori iti SM 1747, 15; i geto ſzo ga vidili, proſzili ſzo ga KŠ 1771, 27; Vidili so ga v boji AI 1878, 6; ár ſzo vidile ocsi moie, tvoie Zvelicſanye SM 1747, 58; Ali ka ſzte vö sli vidit KŠ 1771, 189
2. spoznati, ugotoviti: ako scsés videti koje Bogu drágo SM 1747, 87; Steo bi videti, ſto more prouti náſz BKM 1789, 356; Sztrasno je viditi kak szo tê lidjé zapüscseni AI 1875, kaz. br. 3; Kak vidim nyega diko BKM 1789, 15; vidis vsza moja csinejnya KM 1783, 3; Ne vidis nad ſzebom nágle ſzmrti ſztráha SŠ 1796, 10; Steri vidi brata ſzvojega potrebüvati KŠ 1754, 39; vidim zbantüvanoga Boga KM 1796, 7; Vidimo záto, kaj Goszpodin Boug SIZ 1807, 8; Ár vidite pozványe vaſe KŠ 1771, 492; Jaſz ſzám, bom nyega meni vido KŠ 1754, 139; Vido bom 'sitek vekvecsni SŠ 1796, 163; ár mi nyega vidili bodemo SM 1747, 32; I vidili bomo, liki jé KŠ 1754, 143; Indasne ſzvécze vid’limo SŠ 1796, 16; ár oni bodo Bogá vidili KŠ 1754, 45; ár oni bodo Bogá vidili KŠ 1771, 13; tak ſzpoznaj ino vidi KŠ 1754, 75; Vidite ino ſze varte od ſzkopouſzti KŠ 1754, 62; vidite, varte ſze od kvaſzá Farizeuſov KŠ 1771, 126; Szküszte i vidite, kak prijaznivi je Goszpôd TA 1848, 26; naj vidimo ino vörjemo KŠ 1754, 108; naj vidimo ino vörjemo KŠ 1771, 153; Teda Herodes gda bi vido, kaj je ospotan KŠ 1771, 8; da bi ne vidili ſzinovje Izraelſzki KŠ 1771, 534; Vidoucs ſzam vido nevolo lüſztva KŠ 1771, 361; Vido szam pri tom deli KOJ 1845, V; Dare je zato ſena vidila kai je dobro jeſzti SM 1747, 6; Vido je, ka je žalosten BJ 1886, 3
3. dočakati, doživeti: Steri ſcsé viditi dobre dni KŠ 1754, 59
4. v medmetni rabi izraža opozorilo, spodbudo: Vidis neimám nikoga SM 1747, 71; vidis, brat, keliko jezero 'Zidovov je vörvajoucsi KŠ 1771, 408; Vis, nemiloſztivno kak ſzmrt goſzpoduje BKM 1789, 413; Vis, nemiloſztivno kak ſzmrt goſzpodüje SŠ 1796, 133; Ár 'sena ſzvojega mo'sá vis poſtuje SIZ 1807, 54; Vis, nerázumna 'zivina Nevcsini niksega bina KAJ 1848, 293; dobro dête moje, vis, kak nevolen szem jasz KAJ 1870, 8; szinek moj, vidis, kak hüdô je meni KAJ 1870, 18; vidijo, plemenita goszpoda, to szo moj ocsa KAJ 1870, 54; Vidi, da vecs ne pregrejsi BKM 1789, 220; vidita, da niscse ne zvej KŠ 1771, 30
vìditi se -im se
1. videti se, viden biti: Li vidi ſze, ka je z-Vlaskoga orſzága KŠ 1771, 668; kaksté neznameniti szi sze on bidti vidi KAJ 1848, III; Taksega hipa sze nyemi i edno megnenye dúgo bidti vidi KAJ 1870, 159; Gda ſze oni zvuna tej mouk Vidijo KŠ 1754, 274; da ſze ſzkoro vteliki rázlocsni jezikmi vſzej vidijo té ſz. knige KŠ 1771, A7b; Naj ſze ne vidis lidém, ka ſze poſztis KŠ 1771, 19; naj ſze ne vidi od Goſzpodnovoga oká hüdo KŠ 1754, 40; csinijo, naj ſze vidijo od lüdi KŠ 1754, 21; I vidile ſzo ſze pred nyimi, liki zbloudnoſzt KŠ 1771, 254
2. zdeti se: Csi ſze glih nám csáſzi vidi SM 1747, 73; Zbrojávajte piſzma, ár ſze vám tak vidi, ka vu nyih, 'zitek vekivecsni máte KŠ 1754, 4; Csüli ſzte preklinyanye, ka ſze vám vidi KŠ 1771, 150; Ka ſze ti kvárno vidi BKM 1789, 15; geto ſze ti naj neoupacsno ne vidi KŠ 1754, 5b; Ar oni ſzo náſz malo vreimena, kak ſze nyim vidilo, kastigali SM 1747, 30; med sterimi szo sze mi te edne zaszipávajoucse vidile KOJ 1833, IIII; Ka ſze mi kvárno vidi BRM 1823, 10; Tak i vi ſze zvuna vidite lidém pravicsni KŠ 1771, 77
3. ugajati, biti všeč: Tettzeni; dopádnoti, viditi sze KOJ 1833, 175; naj csini kak ſze mi vidi SM 1747, 72; Vzemi me, gda ſze ti vidi Sztoga ſzvejta KŠ 1754, 256; Kel’ko ſze vam vidi, jejte ino píte SIZ 1807, 32; tak teda, kak sze komi vidi KOJ 1833, 90; z-jarp tiszto vözememo, stero sze nam vidi AI 1875, kaz. br. 8; Vidilo ſze je i meni zrédom tebi piſzati KŠ 1771, 161; Nej sze je vidilo Sztvoriteli nebeszkomi SIZ 1807, 8; vidilo sze je nyemi pohájati KOJ 1833, IX
vidóuči -a -e
1. videč: djánya grejh? Ov ſze doprneſzé znajoucs i vidoucs od ti nepokorni KŠ 1754, 73; Vidoucs ſzam vido nevolo lüſztva mojega KŠ 1771, 361; Vidoucsi pa to lüſztvo, ſzmilüvao ſze je KŠ 1771, 31; Ona pa vidoucsa, zburkala ſze je KŠ 1771, 163; I vſze lüſztvo vidoucse, ka je vcſinyeno KM 1796, 111; zdobri del vaſi vidoucsi vas 'zitek dicsijo Bogá KŠ 1771, 706; Vidoucsi i’ od pléſzanya vö obrnyeno plecse SIZ 1807, 56
2. viden: ſze je i ſzkázao vidoucſi od nyih KŠ 1754, 112; Szkoj ſze pozna ta Vidoucsa Sz. Mati czérkev KŠ 1754, 131; Vſzáksem ſzveſztvi pa more biti Vidoucse zemelſzko dugoványe KŠ 1754, 184; Czérkev je vidoucse ſzpráviscse KMK 1780, 19; Ne pride vecs doli knám zvidoucſim tálom KŠ 1754, 113; zvidoucsim tálom pa ete Áldov aldüje Pop KMK 1780, 51; darüjes na obládanye vszejh mojih vidoucſih protivnikov KM 1783, 66; je Boug ete ſzvejt zne'zivoucſimi, vidoucſimi i nevidoucſimi ſztvármi napuno KŠ 1754, 93
vidóuči -a -e sam. vidni: da ſzo ſzti nevidoucsi ta vidoucsa vcsinyena KŠ 1771, 690; Ár mi ne glédamo ta vidoucsa KŠ 1771, 536; Ne 'zelej düſa eta vidoucsa BKM 1789, 283
vìdivši tudi vidévši tudi vidévči -a -e ko je videl: Jezus i nikoga nej vidivſi zvün te 'zené ercsé KŠ 1771, 292; Sto vidévſi nyéno 'saloszt KM 1783, 239; Pa rejszan vidévsi Gejza, da sze lüsztvo vösztrejbi KOJ 1848, 10; Dečák eta vidévši se je jáko prestrašo BJ 1886, 9; Tak ſze naj ſzvejti ſzvetloſzt vaſſa da videvsi vaſſa dobra dela, dicsio KŠ 1754, 156; Vidivſi pa zvejzdo, radüvali ſzo ſze KŠ 1771, 7; Bojdmo záto veſzéli, Vidivsi Bo'za dela BRM 1823, 73; Vidévcsi Jo'zef, ka nyegovo delo zakrito osztána AI 1875, kaz. br. 7
vídeni tudi vídjeni -a -o viden: Ki je videni po vnougi dnévi od onih KŠ 1771, 383; I oni ſzliſavſi ka 'zivé, i viden je bio od nyé KŠ 1771, 155; Videno je, kak ti o Bôg, hodi TA 1848, 53; szunce je nê vecs videno KAJ 1870, 84; Gda cstém, videne piszke na szlüsane premanyávam KAJ 1870, 6; Tam jeſzte blá'zenſztvo Od ôcs nej vidjeno BRM 1823, 339
zaslǜženi -a -o zaslužen: pomáganye bode tak nazháj zaszlü'zeno AI 1875, kaz. br. 1; zahválo od nyaga za szlü'zeno preimenitoszt AI 1875, br. 1, 5; je i grejh zaszlü'zenov pri Bougi ſzrditoſztyov KŠ 1771, 436; reczi me ſzlobodnoga od vſze, po grehi zaſzlüſene, kastige SM 1747, 53
1. znati, vedeti: Jelie potreibno katechismusa vſze tále znati TF 1715, 48; Jasz govor doli znam szpiszati KAJ 1870, 5; Csi je ſteti neznas KŠ 1771, A8a; Csi je ſteti neznas KŠ 1771, A8a; pa dönok neznas vogrszkoga jezika KOJ 1833, XIX; Birke tak 'ze zná precsteti KAJ 1870, 9; da vszi známo po vogrszkom gúcsati KOJ 1833, X; niti steti neznájo KOJ 1845, 110; Opice jáko znájo plezati AI 1878, 6; da bom kêm hitrê csteti znao KAJ 1870, 6; ali že je molitve znála BJ 1886, 4; Geto ſzo nej znali ſzebé razveſzeliti BKM 1789, 5
2. z nedoločnikom izraža možnost uresničitve dejanja: Ár mála moucs malo zná opraviti KOJ 1833, XIV; zná temno pôt be'zája szkoncsati KAJ 1848, III; Po novom leti, zná bidti ecse prvle AI 1875, kaz. br. 8; Vremena-recs zná znamenüvati AIN 1876, 45; (lisica) zná se okrásti v kurečnjek AI 1878, 9; Neznamo mi tebi nikaj plácsati BKM 1789, 36; Csi znáte dobre dári dávati KŠ 1771, 22; ſzi lampe nej znao odprejti BKM 1789, 5b; Ki szo znali tü osztáti KOJ (1914), 97
3. vedeti: trbej je znati, grejhov odpuscanye KŠ 1754, 207; Vſzákomi ſze zapovidáva znati KMK 1780, 6; Ka sze dosztája znati KOJ 1833, 104; Kak sze zovém, znati scéjo KAJ 1870, 5; cslovek nemore znati, ka sze pripeti AI 1875, kaz. br. 7; Vsaka stvár nas napeláva več znati AI 1878, 3; dobro znám, kaje nei znamenye Tela TF 1715, 40; Dokecs bom ſiv, Neznam dobro SM 1747, 72; ti ſzám Me obarjes, jaſz tou znám KŠ 1754, 246; I gde Neznam BKM 1789, 403; Znam, ka je pogübelnoſzt BRM 1823, 9; Znam jasz, v-kom verjem KAJ 1848, 4; to jaz dobro znam AI 1875, kaz. br. 71; Znam, ka se naš vučitel veseli BJ 1886, 6; Odkud ti tou znás TF 1715, 37; Odkud pa znás KŠ 1754, 181; Neznas, ſtero vöro v-skrinyo te denejo SŠ 1796, 40; Vêmda znás Ka od bundasa vecs neves KAJ 1870, 10; csi glih znás, ka jasz szam dobro namêno vcsiniti AI 1875, kaz. br. 7; Bogá nai csini, kak zná SM 1747, 72; On Zná dobro KŠ 1754, 263; Ár zná Ocsa vas KŠ 1771, 18; Ár cslovik toga nezna BKM 1789, 19; Ki doſzta gucsi, ali doſzta zná KM 1790, 16; Niscse toga nezna gde nyemi je mrejti SŠ 1796, 12; ki ſzo, neznamo od koga, doubili Biblio KŠ 1771, A5a; Neznamo gda merjémo SŠ 1796, 91; Mi nikaj z nyou neznamo SIZ 1807, 18; ali neznajo, ſto je bode v'zivao KŠ 1754, 241; ár neznajo, cſinijo KM 1783, 77; naj nezna lejva tvoja KŠ 1771, 18; naj znás pravicsno povedati KM 1783, 147; Naj pa znáte, kaj obláſzt má KŠ 1771, 28; i bodeta znala, kai je dobro SM 1747, 6; i nebodte znali KŠ 1771, 43; Zagvüsno záto znaj vſza hi'za Izraelſzka KŠ 1771, 347; Znájte, ka ſzte nej ſzpreidocſen odküpleni KŠ 1754, 119; Znájte, ka je on právi Boug BKM 1789, 7b; Da bi biu pak dobro znao TF 1715, 8; dabi vi ználi, kai vi ſitek vekivecsni mate SM 1747, 22; Da bi pa znali, ka je tou KŠ 1771, 38; Goſzpodne, znao ſzam te, ka ſzi trden cslovik KŠ 1771, 85; Ár je nej znao, ka bi gúcsao KŠ 1771, 129; da je 'se nej znála csidna je KOJ 1848, 3; I dönok obarvati néznao Nyega KAJ 1848, 4; i znao csida püksa pôcsila AI 1875, kaz. br. 7; Nej so znali, kama bi legli BJ 1886, 9
4. poznati: ti znás moje ſohkoſzti SM 1747, 69; naj znám ſzvedouſztva tvoja KŠ 1754, 157; Bosje Zapoveidi more dobro znati SM 1747, 89; je potrejbno iſztino Bo'zo znati KŠ 1771, A4b; znás, i vidis vsza moja csinejnya KM 1783, 3; naj vsaki tvojo példo vidi ino zná BJ 1886, 8; Csi pa znamenite grejhe známo KŠ 1754, 199; Ar stere je od vekivekoma znál SM 1747, 30; da ſzo ga vſzi lidjé nej znali KŠ 1771, A4b; neznam váſz KŠ 1771, 84; ſteroga vi neznate KM 1796, 95; one, ki Bogá neznajo SM 1747, 15; poganye, ki neznajo Bogá KŠ 1771, 619; ki imé tvoje znájo TA 1848, 7; Po'zelejnya ne bi znao KŠ 1754, 65
5. oznaniti: Gábriel Márii znati dao BRM 1823, 10
znàti se znám se
1. znati se: Pokedób sze zná vogrszki Jezik hváliti KOJ 1833, IIII; Tu sze zlehkôtiti zná Bremen KAJ 1848, 6; ka sze zná pripetiti AI 1875, kaz. br. 7; szo sze znali zjedinati KOJ 1833, IX
2. vedeti se: sze prav nezná KOJ (1914), 99; da sze nebi znalo, gde je pokopan KOJ 1848, 5
3. poznati se: Tiſzti vucsenik ſze je pa znao zviſesnyim popom KŠ 1771, 325
znajóuči tudi znajóči -a -e vedoč, poznavajoč: Znajoucsi pa Jezus miſzli nyihove KŠ 1771, 39; ete pa znajoucs i vidoucs od ti nepokorni KŠ 1754, 73; grejhe, ſtere ſzam znajoucs ali neznajoucs vcsino KM 1783, 67; Znajôcs, kâ mi tu dobro bô KAJ 1870, 5; Znajoucſi, ka vardejvanye vaſſe vöre mirovnoſzt ſzprávla KŠ 1754, 84; I tou csinte, znajoucsi vrejmen KŠ 1771, 478; bilou vogrszki znajoucsih Szlovenov KOJ 1833, XVI; ár znajoucsim právdo gucſim KŠ 1771, 461; vſzakojacske jezike znajoucse mo'záke
znàvši -a -e ker je vedel, poznal: On pa znavſi nyihovo ſzkazlivoſzt KŠ 1771, 140
zvelíčati se -am se zveličati se: Vüpas ſze zvelicſati TF 1715, 37; Vüpas ſze eſcſe zvelicſati SM 1747, 38; zakaj bi ſze nebi mogao zvelicsati KŠ 1754, 9b; ſto ſze tak more zvelicsati KŠ 1771, 63; ki ſze ſcsé zvelicsati KMK 1780, 5; Nemre ſze zvelicsati BKM 1789, 13; Zvelicsam ſze z-miloscse SŠ 1796, 135; zvelicsas ſze KŠ 1771, 470; Steri bode vörvao zvelicsa ſze KŠ 1754, 187; I csi ſze te pravicsni komaj zvelicsa KŠ 1771, 712; ka ſze cslovik zvelicsa po vöri KŠ 1771, 454; ka nyemi je potrejbno vörvati, da sze zvelicsa KOJ 1845, 74; Kakda ſze pak zvelicsamo TF 1715, 20; Po kom ſze pa zvelicsamo KŠ 1754, 82; vörjemo, ka ſze zvelicsamo KŠ 1771, 388; Po ſterom ſze i zvelicsate KŠ 1771, 520; zakaj ſze pa vſzi ne zvelicsajo KŠ 1754, 120; ino ſze ne zvelicsajo KŠ 1771, 192; naj ſze zvelicsa, potrejbno je KMK 1780, 5; naj ſze po vöri zvelicsamo KŠ 1754, 162; naj ſze vi zvelicsate KŠ 1771, 281; naj ſze vſzih lidjé zvelicsaio SM 1747, 8; naj ſze ne zvelicsajo KŠ 1754, 164; ino bi ſze zvelicſal SM 1747, 8; Neg’, ka bi ſze vſzáki zvelicsao BKM 1789, 23; kaibi ſze tak po tákovoi vöri zvelicſali TF 1715, 41; ino kai bi ſze tak po táksoi Vöri zvelicsali SM 1747, 40; naj ne gucsimo kaj bi ſze zvelicsali KŠ 1771, 617; Da bi ſze po nyem zvelicsali BKM 1789, 19; Boug scsé, ka bi sze lüdjé vszi zvelicsali KOJ 1845, 77
zvelíčani -a -o
1. zveličan: Steri vörje, zvelicſan boude TF 1715, 32; zvelicsani ne more biti KM 1783, 16; Zvelicsan je, Ki vnyem vorje BKM 1789, 33; na vupanye zvelicsane nemrtelnoszti KAJ 1848, X; vcsini me zvelicsanoga KM 1783, 181; Zvelicsano preminejnye .. Boug dáj pocsivanye SŠ 1796, 15; csi ſcsémo zvelicsani biti KŠ 1771, 443; i zvelicsani bomo KM 1783, 27; Zvelicsani nazáj nescsejo KOJ 1845, 96
2. zveličaven: pred menom ide, Zvelicſanim návukom BKM 1789, 161
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 12
- Naslednja »