Zadetki iskanja
Vorenc
il m, F5, bitumiare, s'ylom ṡamaṡati; leucargillon, ena ſorta béliga yla, ali vodene gline; plasma, -tis, ena reizh is gline, ali s'yla ſturjena; plasmare, s'gline délati, kei kai is yla ſturiti, ſtvariti; plastes, -ae, kateri pilde s'yla, ali s'gline déla
Vorenc
kadaj prisl., F7, ecquando, kadai; febris ephemera, vel diaria, li eniga dnè marṡliza, malu kadai zhes en dán tarpy; nequandò, de kei kadai; ne quando veniat, de kei kadai ne pride; nonnunquam, v'zhaſſi, kei kadai, nekolikukrat; siquando, aku kadai; unquam, kadai, keikai
Vorenc
kam2 prisl., F10, aliorsum, kam drugam; aliquo, kei kam; aliquorsum, kam na enu meiſtu; aliubi, kam drugam; ferre se aliquo, kam raiṡhati; illuvies, enu meiſtu kam ſe ſtejkajo vſe neſnage; lama, -ae, ena jama kam ſe voda ṡbira, luṡha; proluvies, -ei, meiſtu kam ſe vſe neſnage ſteikajo, pomye; quovis, kamer hozhe, kam hozheṡ; sequester, -ra, -rum, tuiſtu blagú, kateru ſe ṡahrani, ali kam poloṡhy, ṡa kateru je pravda, komer ſliſhi
Vorenc
kdo zaim., F14, I. agnitari, bojovati, ſe s'kúm byti, ali tepſti; cui, komú; derogare, eni poſtavi krivizo ſturiti, ali kei komu drugimu odvṡèti; equis, gdu; incidere, napaſti, ſe na koga nameriti, ſrezhati: tudi ṡréṡati; quis, kateri, gdú, kai; quisquis, gdúkoli, gdú tudi, katerikuli; quis te sustentavit? kai te je ṡhivélu? gdú je tebe redyl? receptor, -oris, kateri kei kai naṡai vṡame, ali koga gori vṡame; receptrix, -cis, katera kei koga gori vṡame; siquis, siqua, siquod, aku gdú; si ullus, aku gdú; II. nexum inire, timu komu je dal ſam ſebe, v'veṡo poſtaviti; pneumoniacus, -a, -um, komu je trébuh napuhnîen, ali otekel
Vorenc
Vorenc
Vorenc
Vorenc
kej kaj (kejkaj) zaim., F23, aliquid, neikai, keikai; elucubrare, kei kai per luzhi délati; extorquere, kei kai s'eniga s'ſylo ſpraviti; inspicare, v'viṡhi eniga klaſſú, kei kai ṡhpizhiti, ali oṡhpizhiti; persentiscere, kei kai ṡaſliſhati; plasmare, s'gline délati, kei kai is yla ſturiti, ſtvariti; res, rei, reizh, ena reizh, blagú, kei kai; supercernere, kei kai s'reſhetom preſjati, ali ozhiniti
Vorenc
kejkam (kej kam) prisl., F2, aliquo, kei kam; commeare, keikam raiṡhati, s'miſſeljo ṡupèt naṡái priti
Vorenc
Vorenc
Vorenc
Vorenc
klas m, F8, centigranum, en kláṡ ẛhita s'ſtú ẛerni; culmus, klaṡ, bil, bilka, biliza, ſteblu; inspicare, v'viṡhi eniga klaſſú, kei kai ṡhpizhiti, ali oṡhpizhiti; loba, -ae, en klas, kakòr na arṡhi inu takeſhnimu ſjanîu; spica, -ae, ṡhitni klaṡ, klaſſovje; spica mutica, en kláṡ pres yṡhýz, ali luṡzhyn; theca, tá lupiniza, v'kateri tú ſerze v'klaſſji leṡhy; urruncum, -ci, ſtoklaſſa v'ṡhiti: tú ſpudnîe ṡarnze v'klaſſi per bilki
Vorenc
krivica ž, F14, cataplectatio, ferṡhmaiht, kriviza teh beſſéd; conventus, -a, -um, gorivṡèt, v'druṡhen, ali obyṡkán, kadar eden eniga ṡa volo ſturjene krivize obyṡzhe; corruptus muneribus, precibus, omamlen, ṡkaṡhen, podboden, napelán, h'krivizi podmiten; culpa, -ae, pregréha, dolg, dolṡhenîe, kriviza, urṡhoh; derogare, eni poſtavi krivizo ſturiti, ali kei komu drugimu odvṡèti; eruscare, danarje s'krivizo dobivati; imputare, eniga kriviga délati, enimu tú krivu perraitati, krivizo nalagati, v'ozhy vtakniti; imputator, kateri eniga krivú ṡatoṡhi, ali krivizo na eniga verṡhe; inferre iniuriam, krivizo naloṡhiti, ſturiti; injuria, nevola, nedleṡhnoſt, ſramota, kriviza, ṡashmaganîe; injustè, krivú, po krivizi; injustitia, nepraviza, kriviza; insons, -tis, pravizhen, pres krivize, preṡ gréha, nedolṡhin; noxa, -ae, kriviza, ṡhkoda
Vorenc
kupec1 m, F16, emax, -cis, en kramar, kupez, ṡhelán kupa; emporetica charta, papyr, na kateri ty kupzi nyh blagu ṡapiſhujejo; emptor, kupez; frumentator, kateri s'ṡhitom kupzhujò, ṡhitni kupez; inscriptum, -ti, enu piſmize, kateru dadó ty viſhi eniga méſta tem kupzom tú blagú prepelati; institor, -ris, en kramar, ali kupez; institorius, -a, -um, kar enimu kupzu ſliſhi; manceps, -cipis, tudi kateri kai predá s'obétanîam, de ga hozhe tega kupza ſhirmati, de jma per ti ſturjeni zeini oſtati, kateri en zol kupi; mercans, -tis, kupez; mercator, -ris, kramar, kupiz; negotiator, kupiz; nundinator, kupez, inu predajavez, kateri ſemnîuje; proxeneta, -ae, en miſhetar, en ſreidnik v'mei kupzmy, inu predajavzmi; redhibere, kai kupleniga timu kupzu supèt naṡai dati; sector, -oris, kupez eniga ṡapadeniga blagá; venalitius, -a, -um, kei kai na prudai perpelaviz, en kupez, ali predajaviz teh ſuṡhnîou, ali teh ludy
Vorenc
lesem prisl., F11, ab avo, od dédza leſſem; adesdum, ſem poidi, ſem ali leſſim pridi, ſtui tukai; adhibere, nuzati, perſtaviti, perloshiti, leſſem, ali tia derẛhati; cretus, ẛraſteozh, ali od eniga rodá leſſem rojen; huc, ſem, leſem, ſemkai; infernas, -tis, od ſpodai leſſem; infernus, pakal, od globozhine leſſem; profluens, vunkai tekózh, ali leſem tekózh; profluere, vunkai tekózh, ali leſem tezhi; septentrionalis, -le, od pulnozhy leſſem; tralatitius, -a, -um, kei drugdi leſſem vṡèt, na puſſodo vṡèt
Vorenc
luč ž, F18, corytus, tul ẛa ſtréle, ali tok, v'katerim ſe luzh noſſi; efficienter, is popolnama mozhy, lúzh pride is popolnama mozhy tega ſonza; elucubrare, kei kai per luzhi délati; epiolus, en maihin metulez, po nozhi okuli luzhi leita; flammigerare, ſveititi s'luzhjo, s'baklo, s'ṡhkupo; impluvium, -ji, en ror na dvoriṡzhi, kamer ſe v'deṡhji voda odtéka, tudi tá v'hiſho padezha luzh; lampyris, -dis, ena luzhna, ali nozhna muha, en metúl, kateri ſe po nozhi v'lúzh ṡaleituje: ena karſtniza; lucerna, leſherba, liṡherna, lúzh, ſveitilu, lampa; luciferus, -ri, kateri ſveiti, lúzh noſſi, ali pernaſha; lucubrare, po nozhi per luzhi délati, na ſvitlu dati; lucubratio, po nozhi per luzhi déllanîe, ali opravlanîe; lucubratum opusculum, enu maihinu déllu per luzhi ſturjenu; lumen, -nis, lúzh, ſvitlúſt; luminare, -ris, ſvitloba, lúzh; luscio, kateri po dnèvi vidi, ali po nozhi per luzhi ne vidi; lux, lúzh, ſvitloba, ṡhivenîe; lychnichus, -chi, ſveizha, luzh, lampa; mucus, -ci, ſhmerkel, oternik od gorezhe luzhi
Vorenc
meniti nedov., F25, arbitrari, meiniti, ſhazati; atheos, atheus, Nevernik, kateri ſe cilú nyzh na Bogá neahta, preṡ duſhnik, meini de nei Bogá; autumare, ſhazati, meiniti, ali preṡhtimati; censere, doṡdévati, meiniti; cephalus, ena riba, kadar glavo ṡkrie, meini, de jo oben nevidi; conjicere, ſe ſumniti, méniti, domiſliti, vrézhi; imaginari, doṡdévati, ſi v'pamet vṡèti, meiniti; imusculus, ena tyza, eni meinio, de je kralizhik, eni dleṡk, eni, de je ena ſorta poſtoin; intendere, napeti, nameriti, ṡamahniti, miſliti, meiniti, naprezhi; legio, -onis, tudi enu veliku ṡhtivenîe, eni meinio, de je 6666: eni pak 10000. ali en milion; lycanthropia, boléṡan, v'kateri eden meini, de je en volk; magudaris, vel magydaris, enu neṡnanu ṡeliṡzhe, eni meinijo, de je ena ſorta angelike; melanchoryphus, -phi, zhernaglavka, ena maihina tizhiza, druge mladizhe redy, meini, de ſo nîe; melandryum, eni meinio, de je ṡeliṡzhe, eni pravio, de je hraſtoviga dreiva/ drevja ſhverṡh; opinari, meiniti, ſe enimu ṡdeiti, ſhazati, zhutiti; orthodoxus, -a, -um, kateri prou veruje, prou meini, je ene prave miſli; putare, meiniti, ṡdeiti, ſe ne troshtati, nadjati, ſumniti; reor, reris, ratus, reri, meiniti; reri, meiniti; silphium, -phÿ, en ṡhlahtni ṡhonft od eniga ṡeliszha, eni meinio, de letú ṡeliṡzhe je angelica; supponere, podſtaviti, meiniti, podvrézhi; supposui, ſin[!] meinil; suspicari, ſe doṡdévati, ſumniti, van gnati na eniga, meiniti, zviblati, kei kai ṡkarbéti; taminia, -ae, ena ſorta divje vinṡke terte, eni meinio, de je divja buzha, ali pluzh; teucrium, ernprais ṡeliṡzhe, eni meinio, de je Vergis main nit; prim. menioč
Vorenc
najpoprej prisl., F10, praegerminare, narpoprei, inu pred drugim ſe ṡelenéti, ali odganîati; praegignere, narpoprei roditi, ṡazheti, en ṡazhetik ene rizhy biti; praeliganeus, -a, -um, narpoprei targan; praeloqui, pred enim drugim govoriti, ali narpoprei govoriti; praenoscere, poprei poṡnati, narpoprei poṡnati; praenuntius, -a, -um, kateri narpoprei kei kai povei, ali na snanîe da; principiò, narpoprei; tomex, -cis, tá preja, katero ty ṡhtrikopletzi narpoprei na vretenu ṡviejo; vallaris, -re, en kranzil te zhaſty, taiſtih, kateri s'ſvoim junaṡhtvom narpoprei zhes ſhanzo, ali naſip tega ſovraṡhnika notar pride; vinum praeliganeum, vinu s'narpoprei braniga groṡdja ṡa druṡhino
Vorenc
narediti dov., F15, accommodare, pernarediti, narediti; adornare, lipú zirati, ali pozirati, flètnu narediti, perpraulati; contechnari, kei kai golufniga narediti; disponere, reſtaviti, reṡlozhiti, narediti, narovnati; dulcorare, ſladku, ali oſlaſnu narediti, ali délati; exornare, pozirati, lipú narediti; extruere, zimprati, ṡydati, narediti, gori poſtaviti; foedare, oſmraditi, poſmraditi, gardu narediti; formare, ſhtaltati, narediti, perpraviti, furmati; interductus, -us, en s'perjom vleizheni ṡhtrihelz, kateri ſe naredy v'enim piſſanîu, de da na ṡnanie, de ſe ima molzhati, inu odahniti; irrugare, ṡgarblenu naredi, ṡgarbiti; levigare, glahku[!] narediti, vgladiti, gladiti. Gen:16; obnubilare, temnu narediti, pooblazhiti; obscurare, ṡatemniti, neṡaſtopnu narediti; ordinare, reſtaviti, odlozhiti, nameiniti, porozhiti, narediti; perornare, lipú pozirati, inu narediti; reconcinnare, ṡupèt ṡrovnati, ṡupèt prou ſturiti, ali narediti; spiſsare, goſtiti, ali goſtú ſturiti, goſtu narejati, ali narediti; viam apperire, poot narediti
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- Naslednja »
Število zadetkov: 93
Dostopnost