Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
flancati -am dovršni in nedovršni glagol
1. nedov., kdo; kogatož. dajati sadike v zemljo, da bodo rastle; SODOBNA USTREZNICA: saditi
2. dov., kdo; koga/kaj postaviti na primerno, ustrezno mesto
2.1 nedov., kdo; koga/kaj delati, da kdo/kaj začne kje obstajati, se razvijati
FREKVENCA: 20 pojavitev v 10 delih
Pleteršnik
gdẹ̑, adv. = kje, kjer, vzhŠt., ogr.
Prekmurski
gdè prisl.
1. kje: Gdeje tou popiſzano TF 1715, 33; Gde ſze more vö ſzlü'ziti 1754, 214; Gde je te porodjeni kráo 'Zidovſzki KŠ 1771, 7; bode sto pitao, gde ſzo ti nedelni Hymnuske BRM 1823, II; Ar gde je popolnê szpoznávate Ka vam na právi mir vgája KAJ 1848, 3
2. kjer: v niſterih meiſztih, gdeſzo naime Bogá bojecſeiſſi TF 1715, 5; Ár gde je odpüscsanye grejhov, tam je i 'zitek SM 1747, 206; zMeſzta Bethlehema, gde ſze je meo Meſſiás poroditi KŠ 1771, 3 (B2a); ktebi pride, Gde bos me vtvojoj radoſzti páſzo BKM 1789, 129; Gde na sztrêho, gde na drevje széde, gde pa pá po zemli i szmetáj hodi KAJ 1870, 20; k-tebi na diko pridemo, Gde mo te vu szvetloszti glédali KAJ 1848, 10; szo domovino v Ázii meli, gde szo 'se glaszovitni bili KOJ 1848, 6; V taksih országaj gde meszto právdeládnoszti ednoga csloveka vola sze more dopuniti AI 1875, kaz. br. 2; Máčko nájdemo povsêdi, gde lidjé bivajo AI 1878, 8
Prekmurski
gdèr prisl. kje: i gda gder zmenkávam, Zmágaj me BRM 1823, 178; Csi bi pa grum vtégno gder vu'sgáti kaj KOJ 1845, 105; po poli, ali gder indri, sprehájamo AI 1878, 3
Prekmurski
gdètam prisl. kje, kdaj: csi gli do gdetam niki bodikaj csevkácske eto szprávo hüdili KOJ 1833, VI
Prekmurski
gè prisl.
1. kjer: Ge toga nejga, tam nejga Szveſztva KŠ 1754, 184; Ge 'ze nega ſzrczá dobrovolnoga, tam ſze ſzrczé zgrünta ne gliha KŠ 1771, 436
2. kje: Ge, gda i kakda je odpiſzti KŠ 1754, 135
Pleteršnik
gospodár, -rja, m. der Hauswirt; kje je gospodar; dober gospodar biti, guter Wirt sein; — der Dienstgeber; kakršni gospodarji, taki posli, wie der Herr, so der Knecht; — der Besitzer, der Eigenthümer; g. kake kupčije, ladje, rudnika itd., Cig.; der Lehrherr, der Meister eines Gewerbes; — der Beherrscher: Bog je vsega sveta g., — g. biti čegav ali komu, über jemanden zu befehlen haben; tukaj nisi ti gospodar, hier hast du nichts zu befehlen; jaz ga nisem g. = ne morem mu zapovedovati, Podkrnci-Erj. (Torb.); ne biti samega sebe g., außer sich sein, Cig.; denar gospodar, Geld regiert die Welt.
Pleteršnik
gòzd, gózda, m. der Wald, der Hochwald, der Forst; črni g., der Harzwald, der Nadelholzwald, Cig., Jan.; g. zarediti kje, einen Wald anlegen, Cig.
Svetokriški
Indijanar -ja m prebivalsko lastno ime Indijec: en Indianer im. ed. ie bil perpelal Alexandru Macedonskimu krajlu eniga pſſa ǀ en shlahtni greshni Indianar im. ed. je bil nasho ſveto Vero gori uſel ǀ ſapouei Indianeriu daj. ed., de ima pſsa prozh potegnit ǀ Indianary im. mn. ſo taku mozhnu ſvoje Mashnike ſposhtovali ǀ Indianarij im. mn. try cella lejta po nyh ſtarishijh shalujeio Iz nekaterih kontekstov ni mogoče z gotovostjo izključiti, da bi bil kje mišljen ‛Indijanec’.
Pleteršnik
izlę́či, -lę̑žem, vb. pf. 1) ausbrüten; ptica svoje mlade v gnezdu izleže, Dalm.; — i. se, aus dem Ei kriechen; tudi: geboren werden; (preprosto): kje si se izlegel? Z.; geworfen werden; tele se je izleglo, vzhŠt.; — 2) aushecken, ersinnen, Jan.; — i. se, entstehen: greh se izleže in redi v naročju lenobe, Jap. (Prid.); — 3) i. se, aufhören zu brüten, ausbrüten, Cig.
Svetokriški
iztolči dov. iztolči, zmlatiti: sapovej Rabelnom, de vſe sobe S. Apolloni imaio s'uſt ſtauzh nedol., inu sdrejti (III, 171) ǀ Od te shene Ruth S. Piſmu pravi: De fliſſnu je poberala po nyvi tu klaſovie ſem, ter kje reſtroſſenu, tuiſtu je pruti vezheru iſtolkla del. ed. ž, tu kar je bila pobrala (II, 467)
Pleteršnik
izvẹ́dẹti, -vẹ́m, vb. pf. 1) in Erfahrung bringen, auskundschaften, Mur., Jan.; prim. zvedeti; — 2) i. se, sich zurecht finden, Cig., Jan.; ništer se ne izve, kje je, Trub.; odpeljani golob se nič več ne izve, Ravn.; i. se v kaj, sich in etwas hineinfinden, Cig.; da se bomo bolj izvedeli v veliko in lepo prigodbo, Ravn.; — izveden, der sich auskennt, erfahren, sachverständig; zvedeni možje.
Pleteršnik
izvŕtati, -vȓtam, vb. pf. 1) durch Bohren herausbringen, herausbohren; — durch dringende Bitten erlangen: i. kje kak krajcar, Vrt.; — 2) ausbohren, bohren; luknjo, veho i.; — ausgrübeln, ergrübeln, Cig.; misel strašno je izvrtal, Ravn.
Pleteršnik
kadaj, adv., nam. kədáj, Alas., Mur., Cig., Jan., Mik.; kadaj, kje je Kristus rojen? Trub.
Pleteršnik
kákšən, adj. I. pron. interr. wie beschaffen? was für ein? — v vzkliku: za Boga, kakšni ste! wie seht ihr aus! — II. indef. irgendwie beschaffen, irgend ein; pes kakšno kost kje dobi; če kakšen berač pride, daj mu kaj! — III. rel. = kakršen, na vzhodu.
Pleteršnik
kdẹ́, adv. = kje, C., Mik., Levst. (Sl. Spr.); — ("gdi", [rel.], Trub.).
Celotno geslo Hipolit
ke prislov

GLEJ: kje

Svetokriški
ke prisl. → kje
Celotno geslo Hipolit
kej prislov

GLEJ: kje

Svetokriški
kej prisl. → kje1
Število zadetkov: 163