Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

SSKJ
króg -a m (ọ̑) 
  1. 1. geom. lik, ki ga omejuje krožnica: izračunati obseg, ploščino kroga; polmer kroga; središče kroga / točka na obodu kroga / istosrediščni krogi
    // sklenjena krivulja, katere točke so enako oddaljene od središča: narisati krog s šestilom / tloris ima obliko kroga
  2. 2. kar je po obliki podobno temu liku, tej krivulji: krogi in križci / jastreb je pri letu delal kroge / na juhi so bili krogi maščobe / v zidu so tičali železni krogi obroči
    // v krogu je blodil po gozdu
  3. 3. navadno s prilastkom kar koga, kaj zlasti količinsko opredeljuje: krog vprašanj se zožuje; skušal je prodreti v zaprti krog strokovnjakov / razbil je njihov ozki krog / knjiga je namenjena za širok krog bralcev
  4. 4. z oslabljenim pomenom, navadno s prilastkom kar tvori enoto, celoto: razmere v domačem krogu; ni se mogel vključiti v njegov miselni krog; pesniška zbirka je razdeljena na več tematskih krogov enot
    // krog raziskovalcev se je razšel / publ. rojstni dan je praznoval v krogu družine
    // mn. osebe, ljudje glede na poklicno, socialno povezanost: cerkveni krogi; obisk so pripravili diplomatski krogi; finančni, gospodarski, poslovni krogi; mariborski kulturni krogi; uradni krogi / ekspr.: je iz boljših krogov; za to so zainteresirani široki krogi / publ. izvedeti kaj iz dobro obveščenih, poučenih krogov
  5. 5. z oslabljenim pomenom, s svojilnim zaimkom področje, območje, sfera: razširil je svoj krog delovanja, raziskovanja; njegov krog delovnih operacij je ozek / pritegnil ga je v svoj krog
  6. 6. mn., šport. telovadno orodje iz dveh prosto visečih obročev: vaje na krogih / viseti na krogih
  7. 7. ekspr., v zvezi začarani krog proces, pojav, pri katerem posledice rodijo nove vzroke: ne more iz začaranega kroga; ujet v začarani krog; vrteti se v začaranem krogu; brezupen začarani krog / začarani krog misli
    ●     ekspr. pred očmi se mu delajo krogi zaradi slabosti, bolezni se mu zdi, da vidi pred očmi kroge; spet ima kroge pod očmi kolobarje; otroci so sklenili krog okoli njega so ga obkrožili; posesti v krog sesti tako, da iz navzočih nastane krog; žarg., šport. prehitel ga je za (en) krog za čas, v katerem se prevozi, prehodi določena krožna pot; ekspr. ognil se ga je v velikem krogu zelo, na daleč
    ♦     astr. živalski krog dvanajst ozvezdij ob ekliptiki, katerih večina ima imena živali; elektr. električni krog sklenjena pot, po kateri teče električni tok; (električni) nihajni krog električni krog, v katerem se periodično spreminja električna energija v magnetno in obratno; magnetni krog; šport. krog krožni prostor, iz katerega se meče kladivo, disk, krogla; olimpijski krogi znak olimpijskih iger, ki v obliki petih povezanih krogov simbolizira pet celin; tisk. barvni krog krog barv, razvrščenih tako, da sta si sosednji barvi komplementarni
SSKJ
léden1 -dna -o prid. (ẹ̑) nanašajoč se na led: ledna debelina / ledna voda curlja v kotanjo
♦ alp. ledni klin klin za zabijanje v led pri plezanju; ledno kladivo; šport. ledni stadion stadion z ledeno ploskvijo za drsanje in igre na ledu; zool. severni ali ledni kit
SSKJ
macóla -e ž (ọ̑) težko železno kladivo: komaj je vihtel macolo; z macolo udariti po čem
SSKJ
mèt méta in mêta m (ȅ ẹ́, é) 
  1. 1. glagolnik od vreči ali metati: zmotil ga je med metom; met kamna čez reko / s prvim metom ni zadel / kazenski, prosti met; met na koš / vsakemu kockarju so bili dovoljeni trije meti / ta rokoborec obvladuje različne mete / po treh metih se keglji postavijo lučajih
    ♦     fiz. navpični met gibanje, pri katerem leti telo v navpični smeri; vodoravni met gibanje, pri katerem odleti telo v vodoravni smeri
    // razdalja, ki se doseže pri metu, metanju: njegov drugi met je bil dolg
  2. 2. mn., šport. atletska disciplina, pri kateri se po določenih pravilih meče disk, kladivo, kopje, suva krogla: danes so na sporedu meti / z rodilnikom: met diska, kladiva; zmagati v metu kopja
SSKJ
méter -tra m (ẹ̄) 
  1. 1. osnovna enota za merjenje dolžine: debelina je dva metra [2 m]; drog meri štiri metre; polica je dolga tri metre; več metrov debelo obzidje; pog. visok je meter sedemdeset meter in sedemdeset centimetrov
    // dolžina v metrih / blago na metre blago, ki se prodaja in reže v poljubnih dolžinah
    // kar meri določeno količino teh enot: odmeriti dva metra traku; do gozda je še petsto metrov / zadene ga na dvesto metrov; letalo se je dvignilo na pet tisoč metrov
    ●     ekspr. kje bi že zdaj bil, če štejem vse metre, ki sem jih prehodil če pomislim, kako dolgo pot, razdaljo sem prehodil; publ. v obratu bodo kmalu stekli prvi metri najlona bodo začeli proizvajati najlon
    // v zvezi kubični meter enota za merjenje prostornine: kupiti tri kubične metre [3 m3] drv; izkopali so več kubičnih metrov zemlje / meriti v kubičnih metrih / pog. koliko daš za meter drv za kubični meter
    // v zvezi kvadratni meter enota za merjenje ploščine in površine: soba meri deset kvadratnih metrov [10 m2] / pog. koliko stane meter parcele kvadratni meter
  2. 2. priprava z označenimi centimetri, decimetri, metri za merjenje, navadno dolga 1 do 2 m: kupiti meter in kladivo; lesen, zložljiv meter / šiviljski meter trak za merjenje z označenimi centimetri, dolg 1,5 m; centimeter
  3. 3. nar. vzhodno utežna mera, 100 kg; cent: pridelal je deset metrov pšenice
    ♦     šport. tek na dvesto, sto metrov; trg. tekoči meter enota za merjenje dožine ne glede na širino
SSKJ
minêrski -a -o prid. (ȇ) nanašajoč se na minerje ali miniranje: minerski oddelek je bil vsako noč na progi / minerski tečaj / minersko kladivo, orodje
SSKJ
mizárski -a -o prid. (á) nanašajoč se na mizarje ali mizarstvo: mizarska delavnica / mizarska obrt / mizarski mojster, pomočnik / mizarski klej, les; mizarsko dleto, kladivo
♦ les. mizarska plošča plošča, narejena pod pritiskom iz letvic in fenolnih smol, lepil in oblepljena s furnirjem; panelna plošča
SSKJ
nastáven -vna -o prid. (ā) teh. namenjen za nastavljanje: nastavno kladivo; nastavni kotomer
SSKJ
nôrec -rca m (ó) 
  1. 1. ekspr. nespameten, neumen človek: saj nisem norec, da bi šel / takega norca ne bo več dobila, da bi ji vse naredil / kot psovka zakaj se pa smeješ, norec
  2. 2. ekspr. kdor v svojih zahtevah, ravnanju zelo pretirava: ta norec dela ves dan; kateri norec bi se pa upal spustiti po taki strmini; če to zahteva, je pravi norec; si videl tega norca, kako je prehiteval
  3. 3. zastar. duševno bolan človek, duševni bolnik: zdraviti norca; gleda kot norec / bolnišnica za norce
  4. 4. metal. težko mehanizirano kladivo za grobo obdelavo kovine: norec je tolkel po železu
    // grad. batu podobno leseno ali kovinsko orodje za zabijanje pilotov: z norcem udarjati po kolu
  5. 5. nar. zatič, zatikalo (pri verigi): zapeti verigo z norcem
    ●     norce brije iz nas, z nami norčuje se, šali se; pog. dela se norca iz njega ne upošteva, ne obravnava ga resno; se norčuje, šali; star. uganjati norce norčevati se, šaliti se; ekspr. imeti koga za norca norčevati se iz koga; šaliti se s kom; varati ga; dvorni norec človek, ki z norčijami zabava vladarja in njegovo spremstvo; drvi kot norec zelo; šalj. bog daj norcem pamet, meni pa denar
SSKJ
odkópen -pna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na odkop:
  1. a) odkopna dela pri arheoloških raziskavah / rekordni odkopni učinek pri tekmovanju / odkopni prostor
    ♦     mont. (odkopno) čelo; odkopno kladivo
  2. b) odkopna lokomotiva, proga
SSKJ
ometáča1 -e ž (á) orodje v obliki kovinske ploščice z držajem za nanašanje malte; zidarska žlica: ometača in zidarsko kladivo
SSKJ
ónkraj prisl. (ọ̑) izraža položaj na drugi strani česa ali premikanje v tak položaj: onkraj je že pomlad, tu pa še zima; onkraj se svet spušča k reki / sekiri odgovarja z onkraj kladivo z one strani
● ekspr. je že onkraj mrtev
SSKJ
oskŕd -i ž (ȓ) obrt. koničasto kladivo za klepanje mlinskega kamna
SSKJ
páren1 -rna -o prid. (ȃ) nanašajoč se na paro: parne naprave / ladja na parni pogon / parni kotel naprava nekaterih pogonskih strojev, v kateri se voda z dovajanjem toplote spreminja v paro; parna kurjava se je pokvarila naprava za kurjenje, ogrevanje; parna lokomotiva; parna peč / parna kopel izpostavljanje (dela) telesa delovanju pare zaradi zdravljenja, krepitve
♦ obrt. parna pekarna pekarna, v kateri pečejo kruh v parnih pečeh; strojn. ladijski parni kotel; lokomotivski parni kotel; parni motor batni stroj z zelo veliko vrtilno hitrostjo; parni stroj stroj, pri katerem se uporablja kot pogonsko sredstvo para; parna turbina parni stroj, ki energijo pare spreminja v mehansko energijo; parno kladivo stroj, pri katerem se kladivo dviga in spušča s pomočjo pare; teh. parni akumulator; parni generator parni kotel z zelo veliko zmogljivostjo
SSKJ
pikáč -a m (á) knjiž., ekspr. žuželka, ki pika: ne brani se muham več niti pikačem obadom (O. Župančič)
♦ teh. ostro kladivo za čiščenje zvarov
SSKJ
plènk medm. (ȅ) posnema glas pri udarcu, trku ob trdo snov: plenk, je zažvenketala šipa in se sesula; kladivo udarja po nakovalu plenk, plenk / voda kaplja plenk, plenk
● pog., ekspr. on je (malo) plenk plenk čudaški, neumen
SSKJ
plésati in plesáti pléšem nedov. (ẹ́ á ẹ́) 
  1. 1. gibati se, premikati se v (predpisanem) ritmu, navadno ob glasbi: plesali so do jutra; rada pleše; naučiti se plesati; plesati na mestu, v krogu; plesal je z vsemi plesalkami; dobro, lahkotno plesati / plesati kolo, polko, moderne plese, valček; ta ples lahko plešemo tudi na glasbo polke
  2. 2. umetniško se izražati s plesom: na nocojšnji predstavi plešejo gostujoči baletniki; plesati po prstih / plesati balet / vlogo Trnuljčice pleše prvakinja našega baleta
    // ukvarjati se, navadno poklicno, s plesom: pleše že od otroških let; zaradi bolezni ne bo več plesala / pleše v baru, operi
  3. 3. ekspr. lahkotno se gibati, premikati, navadno v določenem ritmu: konj je plesal pred zbrano četo / prsti lahkotno plešejo po tipkah
    // lahkotno se gibati, premikati sploh: po mizi so plesale muhe; roji mušic plešejo nad močvirjem / snežinke veselo plešejo; v snopu svetlobe pleše prah / sence plešejo po steni
    // s prislovnim določilom biti, nahajati se: okrog ust ji pleše vesel smehljaj
  4. 4. ekspr. neurejeno se premikati, navadno sem in tja: čoln je plesal po razpenjeni vodi; krožniki začnejo plesati po mizi / krmilo je plesalo sem in tja; avtomobil je začel plesati po cesti začelo ga je zanašati
    // pojavljati se, nastopati v močni obliki: burja je tako plesala, da je prevračala vozove; po globeli plešejo peščeni vrtinci / vihar je plesal svoj divjaški ples
  5. 5. pog., ekspr., navadno s prislovnim določilom biti ohlapno nameščen: tečaj pleše v ležaju / noga v čevlju ne sme plesati; obleka kar pleše na njem, tako je shujšal
    ●     črke mi plešejo pred očmi pri branju imam občutek, da niso pri miru; ekspr. kladivo mu kar pleše v rokah z lahkoto, veseljem kuje, udarja; ekspr. on te čaka, ti pa plešeš tu okrog si, se mudiš, zadržuješ; moški plešejo okoli nje kot vešče okrog luči si vztrajno prizadevajo pridobiti si njeno ljubezensko naklonjenost; ekspr. spet bo palica plesala po tvojem hrbtu spet boš tepen s palico; boš tepen sploh; ekspr. tako boš plesala, kot bom jaz godel tako boš delala, ravnala, kot bom jaz hotel; preg. kadar mačke ni doma, miši plešejo kadar je kaka skupnost brez nadzorstva, njena disciplina popusti
    ♦     lov. divji petelin pleše z ritmičnim gibanjem, skakanjem in pihanjem izraža svojo moč, borbenost v času parjenja; s kroženjem okrog samice in gruljenjem skuša pridobiti njeno naklonjenost
    plesáje: plesaje krožiti okrog ognja; plesaje so ju spremljali proti domu
    plešóč -a -e: hoditi med plešočimi pari; peketanje plešočih nog; plešoče sence na stropu
SSKJ
pnevmátičen -čna -o prid. (á) teh. ki deluje na osnovi stisnjenega zraka: pnevmatični sveder; pnevmatična stiskalnica / pnevmatični pogon
♦ ptt pnevmatična pošta cevna pošta; strojn. pnevmatični transport transport sipkega materiala po ceveh s stisnjenim zrakom; pnevmatično kladivo stroj, pri katerem se kladivo dviga in spušča pod silo stisnjenega zraka; zool. pnevmatična kost votla kost
SSKJ
podkóven -vna -o prid. (ọ̄) podkovski: podkovna dejavnost / podkovni kovač
♦ vet. podkovne klešče; podkovno kladivo
SSKJ
podkóvski -a -o prid. (ọ̄) nanašajoč se na podkovstvo: podkovska šola / podkovski kovač
♦ vet. podkovski žebelj; podkovske klešče; podkovsko kladivo
Število zadetkov: 64