Zadetki iskanja
Pleteršnik
kotlìč, -íča, m. dem. kotel; 1) das Kesselchen; — der Weihwasserkessel, C.; — das Kesselthal, Notr.; — 2) pl. kotlíči, das Maiglöckchen (convallaria majalis), Lanišče v Čičih-Erj. (Torb.).
Celotno geslo
Pohlin
Svetokriški
kotlovina -e ž kotlovina: kotli, kateri ſo s'te zherne kotlovine rod. ed. ǀ Lapis Philoſophorum ima to muzh, de s'kotlovine rod. ed., inu s'shelesa slatu ſtury (II, 452) → kotel
Vorenc
kufrast prid., F14, acieris, ena kuffraſta ſikèra; aereus, bronzhèn, kufraſt; aerobarbus, kufraſte brade, ardezhobrad; ahenus, et aheneus, kuffraſt, bronzhen, meſſengaſt; ahenum, en kotel kuffraſt, ali s'brona; authepsa, -ae, ena kuffraſta pèzh ali lonz; cottabus, -bi, ſhuménîe natakanîa, ali vlyvanîa vina v'eno kuffraſto poſſodo; cucuma, ena ṡheléṡna, ali kuffraſta ponva; cupreus, -a, -um, kuffraſt, bronzhèn; cuprifodina, kuffraſta ruda; incoctile, ena s'brona poſſoda, v'kateri reſpuṡzhen zyn je prelyt, ena kufraſta pozynena poſſoda; lamella, -ae, en kufraſt pleſhizh, pleſhizhik; lamina, -ae, kufraſt, ali s'druṡiga metala pleh; lora, kufraſti plexi[!] 2.Reg:7
Vorenc
lonec m, F13, authepsa, -ae, ena kuffraſta pèzh ali lonz, v'katerim s'maihinim ognîam ſe more kuhati, ali pezhi; chitropedes, poſſoda, ali lonzi s'nogami: Lev:11; chytra, eniga kuharja ẛa pezhi koẛa, ali en loniz; chytrapus, -dis, tryfos, ali lonez na tréh nogah; creagra, -ae, vilize, s'katerimi ſe meſſú s'lonza jemle, kuharṡke vilize; figulina, vel figlina, kir ſe lonzi délajo, lonzharniza; lebes, -tis, kotel, ali velik loniz; olla, lonez, piṡker; olla fictilis, vel testacea, parſtèni lonez; ollares uvae, groṡdje v'lonzi darṡhanu; olla succensa, en lonez, kateri vre; pultarius, -rÿ, en lonez ṡa kaſho, ali mozhnik; sinum, -ni, mleizhni loniz
Pleteršnik
mẹ́den 1., -ena, adj. 1) = bakren, aus Kupfer, Kupfer-, Kr.-Mur., Jan., Cig. (T.), Trub.-Mik.; v uganki: mẹdena gora, črez-njo železen most (= kotel), Volče-Erj. (Torb.); — 2) aus Messing: medena žica, Messingdraht, Levst. (Beč.); medę̑n, Mur.; (médan, médjan, Št.-Mur.).
Celotno geslo
Pohlin
Pleteršnik
mȗrəc, -rca, m. ein schwarzes Thier: der Rappe, Jan.; — die Küchenschabe (blatta orientalis), C.; — v uganki: plavec murca liže = plamen kotel liže, Kras.
Pleteršnik
pȃrnik, m. 1) das Süßbrot, Mur.; prim. parjenec; — 2) das Treibbeet, das Frühbeet, das Mistbeet, Cig., Jan., DZ., C.; (rus.); — 3) kraj, kjer se treske parijo (sušijo), C.; — 4) = žehtnik, der Brühtrog, Jan.; — 5) = parni kotel, DZ.; — 6) das Dampfschiff, der Dampfer, Cig., Jan., Cig. (T.), nk.
Vorenc
Svetokriški
petlar -ja m berač: ie bil prishal en petler im. ed. vus reſtargan ǀ Pride v' tvojo hisho en reſtargan, inu lazhen petlar im. ed. ǀ v' podobi eniga petleria rod. ed. ǀ v' podobi eniga petlerja rod. ed. ǀ kar dash petleriu daj. ed., ſam ſebi dash ǀ vam ſe shkoda ſdy en piſilz kruha enimu petlerju daj. ed. dati ǀ persten s' roke vſame, inu petleri daj. ed. ga da ǀ najde eniga petleria tož. ed. polovizo od mrasa mertviga ǀ na gaſsi eniga petlerja tož. ed. najdesh ǀ petlery im. mn. bodo djali, nam nej kotel nikuli almoshne dati ǀ ſam Bug skuſi roko teh petleriou rod. mn. almoshno praime ǀ Sam Gospud Bug ſe je v' podobi teh petlariou rod. mn. prikasal ǀ ga pujdem is vſt teh petlerjou rod. mn. jamati ǀ Pride v'podobi teh petlerju rod. mn. proſsi en vinar ǀ bi neperpuſtil tulikajn petlariau rod. mn. na Svejti ǀ vbosim petlerjom daj. mn. yh daste ǀ vſe kar petleriom daj. mn. dash, skuſi taiſte v' nebeſſa shranit poslesh ǀ raishi ſi dal Loterzam, norzam, pſſam, kakor pak petleriam daj. mn. ǀ kateriga desna roka nikuli nej bila v' sihnila, is katero petlerjam daj. mn. je almoshno dajal ǀ nepodelijsh en piſilz kruha petlariom daj. mn. ǀ ſtukrat vezh bosh v' nebeſſih prejel, kakor ti petlarjom daj. mn. dash ǀ na semlo Bug je poſtavil bogate, inu petlerie tož. mn. ǀ lazhne petlerje tož. mn. pak s'palzo s'hishe ſtepejo ǀ danarie je tem vboſim dal, inu ſame petlarie tož. mn. je goſtil ǀ po tem potu v'Nebù je prishal v'mej Ceſary Theodoſius … v'mej petlery or. mn. Lazarus ǀ kakor je on dellal s'petlarij or. mn. ← bav. nem. Pettler < srvnem. betelære ‛berač’
Pleteršnik
plȃvəc 2., -vca, m. 1) blonder Ochs, Cig.; ime volu pšenične barve, Štrek., Notr.; plavec murca liže (= ogenj kotel liže), Kras; — (o konju) der Falbe, Cig.; der Fuchs, ogr.-C.; — ein hellaschgrauer Ochs, Z., C., jvzhŠt.; — 2) neka vinska trta, Št.-Erj. (Torb.), Trumm.
Pleteršnik
podnẹ́titi, -im, vb. pf. unterheizen, unterzünden, unterfeuern, Cig., Jan., M.; ogenj p., Trub., Dalm.; p. pod kotel, Z.; — aufreizen, anstiften, aneifern, Jan., Cig. (T.), C., Dalm.
Pleteršnik
prepę́gniti, -pę̑gnem, vb. pf. = nagniti (n. pr. kotel), Soška dol.-Erj. (Torb.); — prim. it. piegare, biegen.
Pleteršnik
raznésti, -nésem, vb. pf. 1) auseinandertragen, austragen; vsa pisma v eni uri r.; zerstreuen; veter je pleve raznesel; — beim Tragen verstreuen; polovico pšenice je po poti raznesel; — 2) aussprengen, unter die Leute bringen, ausklatschen; — r. koga, jemanden verklatschen, verleumden; ni je hotel raznesti, Trub.; vi me raznesete, Met.; — r. se, sich unter den Leuten verbreiten; raznesla se je govorica, Jan. (H.); — 3) zersprengen; kotel je razneslo; razneslo me bo, ich werde platzen; r. koga na solnčni prah, Kres.
Pleteršnik
rúšiti, rȗšim, vb. impf. 1) erschüttern, umwerfen, Cig., C.; — niederreißen, Cig., Jan.; r. se, einstürzen, Jan.; — red r., die Ordnung verletzen, Jan., nk.; — 2) auflockern, Šol., C.; — schüren, Guts.; — 3) Rasen ausstechen, Guts., Jarn., Cig., Mur.; = celino r., C.; — 4) reibend reinigen: kotel r., Zilj.-Jarn. (Rok.); posodo r., das Geschirr ausreiben, Jarn., M.
Pleteršnik
sája, f. 1) das Setzen (v. Pflanzen), Jan., C.; s. mladih dreves, Jarn. (Sadj.); — 2) der Ruß, Guts., Mur., Erj. (Torb.); — nav. pl. saje; črn kakor saje; jelove s., der Kienruß, DZ.; svetle saje, der Glanzruß: kotel ponvi saje očita = ein Esel schilt den andern Langohr, Levst. (Zb. sp.); — 3) pl. saje = sedno: saje ima, (wund vom Sattel oder [beim Menschen] vom Liegen), Gor., Notr.-Levst. (LjZv.).
Pleteršnik
ȗrən, -rna, m. neka priprava, na katero obešajo veliki kotel, da ga ž nje zlahka devajo na ogenj ali od ognja, Temljine (Tolm.)-Štrek. (Let.).
Pleteršnik
usẹ́dən, -dna, adj. Fäll-: usẹ̑dni kotel, der Fällkessel, Cig.; — usedno srebro, das Fällsilber, Cig.
Prekmurski
vàjat -i ž vrv, zlasti za privezovanje živine: Vajat Kötél KM 1790, 93(a); Kötél; vou'se, vajat KOJ 1833, 163; Mikol je nájmre ſzkouz obloka po vajáti doli puſztila Dávida KM 1796, 58; Teda ſzo vitézje odſzekali vajati csúna KŠ 1771, 426
Število zadetkov: 45
Dostopnost