Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
izvóščkovski -a -o (ọ̑) pridevnik od izvošček: izvoščkovski konj; izvoščkovska kočija
SSKJ
kabriolét -a m (ẹ̑) osebni avtomobil s karoserijo, katere streha se lahko zloži ali odstrani: pripeljal se je z novim športnim kabrioletom
// nekdaj lahka kočija na dveh kolesih s streho, ki se da zložiti nazaj: v kabriolet je bil vprežen isker vranec
SSKJ
prepregalíšče -a s (í) nekdaj kraj, prostor, kjer se preprega živina: poštna kočija na prepregališču
SSKJ
štírikolésen -sna -o prid. (ī-ẹ̑) ki ima štiri kolesa: štirikolesen voziček; štirikolesna kočija; štirikolesna motorna vozila
SSKJ
štírisédežen -žna -o prid. (ī-ẹ̑) ki ima štiri sedeže: štirisedežen avtomobil; štirisedežna kočija
SSKJ
diližánsa -e ž (ȃ) nekdaj večja pokrita kočija za prevoz potnikov in pošte: iz Londona se je odpeljal z diližanso
SSKJ
dróžka -e ž (ọ̑) zlasti v ruskem okolju manjša nepokrita kočija: peljati se z drožko
SSKJ
ekvipáža -e ž (ȃ) nekdaj razkošna kočija, navadno z vprego: pripeljati se v ekvipaži; elegantne dvorne ekvipaže
SSKJ
fáeton -a m (ȃ) nekdaj lahka visoka dvosedežna kočija: lahni faetoni so drdrali po cesti
SSKJ
kočíjen -jna -o (ȋ) pridevnik od kočija: kočijne vzmeti; kočijna vratca
SSKJ
kočíjica -e ž (ȋ) nav. ekspr. manjšalnica od kočija: bil je ponosen na svojo novo kočijico
SSKJ
komfortábel -bla m (á) nekdaj udobna odprta kočija za prevažanje potnikov: po Dunaju se je vozil v komfortablu
SSKJ
lándaver -ja m (ȃ) nekdaj štirisedežna kočija z dvodelno streho, ki se da zložiti naprej in nazaj: pripeljati se z landaverjem / poštni landaver
SSKJ
parúč -a m (ȗ) nar. vzhodnoštajersko kočija, koleselj: zapregli so konje v nov paruč
SSKJ
tílbury in tílberi -ja [prva oblika tilberi] m (ȋ) nekdaj lahka kočija na dveh kolesih, navadno s streho, ki se da zložiti nazaj: voziti se v tilburyju
Število zadetkov: 35