Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo eSSKJ16
drag -a -o pridevnik
1. ki stane veliko denarja; SODOBNA USTREZNICA: drag
1.1 ki ima zaradi določenih lastnosti veliko materialno vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
1.2 v zvezi dragi čas / drago leto obdobje, v katerem so cene visoke zaradi pomanjkanja dobrin; SODOBNA USTREZNICA: draginja
2. ki se mu pripisuje poseben pomen, posebna vrednost; SODOBNA USTREZNICA: dragocen
2.1 ekspresivno ki zaradi določenih lastnosti vzbuja pozornost, občudovanje; SODOBNA USTREZNICA: čudovit, veličasten
2.2 v zvezi držati/imeti/štemati (za) drag imeti v časti, ceniti
3. do katerega ima kdo zelo pozitiven čustveni odnos; SODOBNA USTREZNICA: ljub
4. ekspresivno ki je prisoten, upoštevan v majhni meri; SODOBNA USTREZNICA: redek
5. negotovo, ekspresivno poudarja pomen samostalnika, na katerega se veže
FREKVENCA: 223 pojavitev v 31 delih
FRAZEOLOGIJA: duša koga je draga pred očmi/v očeh koga
TERMINOLOGIJA: drago korenje
Celotno geslo eSSKJ16
draginja -e (dragina, draginja) samostalnik ženskega spola
1. stanje, ko primanjkuje življenjskih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: pomanjkanje
1.1 stanje, ko so cene visoke zaradi pomanjkanja dobrin; SODOBNA USTREZNICA: draginja
FREKVENCA: 141 pojavitev v 27 delih
Celotno geslo eSSKJ16
dragost -i (dragust) samostalnik ženskega spola
pomanjkanje, draginja
FREKVENCA: 2 pojavitvi v 1 delu
Celotno geslo eSSKJ16
dragota -e samostalnik ženskega spola
1. stanje, ko primanjkuje življenjskih dobrin; SODOBNA USTREZNICA: pomanjkanje
1.1 stanje, ko so cene visoke zaradi pomanjkanja dobrin; SODOBNA USTREZNICA: draginja
FREKVENCA: 10 pojavitev v 8 delih
Celotno geslo eSSKJ16
drek -a samostalnik moškega spola
1. neprebavljeni delci hrane, ki jih organizem izloča skozi črevo; SODOBNA USTREZNICA: blato, izloček
1.1 ekspresivno kar je slabo, škodljivo
FREKVENCA: 12 pojavitev v 5 delih
Celotno geslo eSSKJ16
držati se -im se nedovršni glagol
1. kdo/kaj; česa biti v prostorsko neposrednem stiku s čim; SODOBNA USTREZNICA: dotikati se
1.1 kaj; česa biti v takem položaju, da se z dotikajočim se delom teža prenaša na kaj; SODOBNA USTREZNICA: naslanjati se
1.2 kaj; koga/česa biti pritrjen, prilepljen na čem; SODOBNA USTREZNICA: držati se
2. kdo; s prisl. določilom kraja gibati se v določeni smeri; SODOBNA USTREZNICA: usmerjati se
3. kdo/kaj; proti komu/čemu, nad kom, s kom/čim, s prisl. določilom načina izražati, kazati svoje razpoloženje, svoj odnos do ljudi, okolja; SODOBNA USTREZNICA: obnašati se, vesti se
3.1 s samostalnikom, pridevnikom ali prislovom, z oslabljenim pomenom izraža stanje, kot ga določa samostalnik, pridevnik ali prislov
4. kdo/kaj; koga/česa, na kaj, po čem, (s čim), s prisl. določilom kraja pri delovanju, ravnanju upoštevati kaj
4.1 kdo; koga, h komu/k čemu, na koga, po kom biti prepričan, da kdo dela, uči tako, kakor je za osebek najbolje, najbolj primerno, in ravnati v skladu s tem; SODOBNA USTREZNICA: zanašati se, slediti komu
4.2 kdo; po kom pri svojem ravnanju posnemati koga; SODOBNA USTREZNICA: zgledovati se
5. kdo/kaj; koga, h komu/k čemu biti rad in večkrat s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
5.1 kdo; koga, h komu biti čustveno povezan s kom; SODOBNA USTREZNICA: družiti se
6. kdo; od koga delati, da ne prihaja do srečanj, stikov; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
6.1 kdo; od česa delati, da osebek ni deležen česa nezaželenega; SODOBNA USTREZNICA: izogibati se
FREKVENCA: približno 1800 pojavitev v 43 delih
Celotno geslo eSSKJ16
duhoven2 -vna -o (duhovn, duhon) pridevnik
1. ki se nanaša na nesnovni del človeka v čustvenem, moralnem in spoznavnem smislu; SODOBNA USTREZNICA: duševni, duhovni
1.1 ki ni čustveno, moralno ali spoznavno vezan na snovni, otipljivi svet; SODOBNA USTREZNICA: duhoven, poduhovljen
1.2 ki se ne da videti, otipati; SODOBNA USTREZNICA: duhovni
1.3 ki se nanaša na ponazoritev bistvene značilnosti česa s stvarjo, ki ima podobne lastnosti; SODOBNA USTREZNICA: prispodobni, metaforični
2. ki je verskega, moralnega značaja; SODOBNA USTREZNICA: verski
2.1 ki se nanaša na versko življenje; SODOBNA USTREZNICA: verski
3. ki je v skladu z verskimi, moralnimi predpisi; SODOBNA USTREZNICA: verski
FREKVENCA: približno 450 pojavitev v 23 delih
TERMINOLOGIJA: duhovne postave/pravde
SSKJ²
dúri -i ž mn. (ū)
star. vrata: duri se odprejo, zaškripljejo; pripreti, zakleniti, zaloputniti duri; stati med durmi; kuhinjske, vežne, vrtne duri; na stežaj odprte duri; težke železne duri; pren. sreči ni nikdar duri zapiral
● knjiž. lakota trka na duri bo nastopila v najkrajšem času; ekspr. volitve so pred durmi bodo v najbližji prihodnosti, kmalu
Celotno geslo eSSKJ16
farlikost -i (farlikost, gfarlikost, kfarlikost, kfarlikust, farligkost) samostalnik ženskega spola
1. možnost nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost
1.1 stanje, nastalo zaradi take možnosti; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost
2. s prilastkom razmere, okoliščine, zaradi katerih lahko pride do nesreče, škode ali česa slabega, neprijetnega sploh; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost
3. s prilastkom razmere, okoliščine, v katerih lahko kaj utrpi škodo; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost, ogroženost
4. s prilastkom lastnost, značilnost koga/česa, da lahko povzroči nesrečo, škodo ali kaj slabega, neprijetnega sploh; SODOBNA USTREZNICA: nevarnost
FREKVENCA: 157 pojavitev v 15 delih
Celotno geslo eSSKJ
gazéla1 gazéle samostalnik ženskega spola [gazéla]
    1. vitek, hiter kopitar z votlimi koničastimi rogovi, rjavkastim hrbtom in belim trebuhom, ki živi v Afriki in Aziji; primerjaj lat. Gazella
    2. ekspresivno vitka, visoka, privlačna ženska
    3. ekspresivno hitro rastoče, uspešno podjetje
STALNE ZVEZE: skokonoga gazela, thomsonova gazela, Thomsonova gazela
FRAZEOLOGIJA: teči kot gazela
ETIMOLOGIJA: prevzeto prek nem. Gazelle, frc. gazelle in špan. gacela iz arab. g̣azāla - več ...
SSKJ²
glád -ú in -a m (ȃ)
1. občutek potrebe po jedi; lakota: najhujši glad ga je že minil; nič več ne čuti gladu; utešiti glad; v prijetni družbi je čisto pozabil na glad / pri njih ji ne bo treba trpeti gladu; pren., ekspr. glad po zemlji
2. pomanjkanje hrane: začel jim je groziti glad; tisoči so umirali od gladu
Pravopis
glád -ú in glád -a m, prva oblika dalje -u -- -u -om pojm. (ȃ ȗ; ȃ) neobč. lakota
Celotno geslo Etimološki
glȃd -a in gladȗ m
Prekmurski
glád -a tudi -i m lakota, glad: Dühovni glád te mantrá KŠ 1754, 258; da je veliki glád grátao KŠ 1771, 177; ne csüje vſzebi ino ne gládi TF 1715, 42; ne csüje, ni té V. gládi KŠ 1754, 213; Naj gláda ne trpimo KŠ 1754, 267; Ne püszti knám rejcsi gláda BKM 1789, 176; eden veliki tál fticsov od gládi mogao vesznoti KAJ 1870, 25; Ka sze naj od gláda szmrti resijo AI 1875, kaz. br. 3; Goſzpodnove rejcsi poſzlüsenya glád i 'zéjo KŠ 1754, 4b; vu gládi i 'zéji BKM 1789, 549; V velikom gládi človeka AI 1878, 9; Zgládom poſzlusenyá ſzvoje ſz. rejcſi KŠ 1754, 25; i zgládom i zvirinov KŠ 1771, 777; i bode gládove i zburkanya KŠ 1771, 143
Celotno geslo Pohlin
glad [glȃd] samostalnik moškega spola

lakota, glad

Vorenc
glad m, F2, bulimia, glád, boléṡen de ſe ne more naſſititi; fames, -mis, glád, lakota
Celotno geslo Megiser
glad -a samostalnik moškega spola
Celotno geslo Kostelski
glad ► gˈlaːt gˈladaː m
Pravopis
gláden -dna -o; bolj ~ (á; á ȃ á) neobč. lačen: biti ~; gladen koga/česa ~ ljubezni
gládnost -i ž, pojm. (á) neobč. lačnost, lakota
Celotno geslo NESSJ
gladeži
Število zadetkov: 222