Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran

Zadetki iskanja

Celotno geslo Vezljivostni G
rodíti se -ím se dovršni in nedovršni glagol, elementarni glagol (naravnih pojavov)
1.
kdo/kaj začeti biti, obstajati kakšen
Lani se je rodilo več dečkov kot deklic.
2.
kdo/kaj začeti biti, obstajati kakšen od—do česa / sredi česa / v/na čem / med čim / kje / od—do kdaj / kdaj
Lani se je v Ljubljani rodilo več dečkov.
3.
čustvenostno, v posplošenem pomenu kdo/kaj nastati
Na morju se je rodil nov otok.
Celotno geslo Vezljivostni G
spremeníti se v -ím se v dovršni glagol, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
kdo/kaj na novo narediti se v koga/kaj
Fant se je spremenil v domišljavca.
2.
iz jezikoslovja kaj na novo narediti se pred čim v kaj
Zveneči soglasniki se pred nezvenečimi spremenijo v nezveneče.
Celotno geslo Vezljivostni G
spremeníti v -ím v dovršni glagol, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
kdo/kaj na novo narediti koga/kaj v koga/kaj
Ljubezen je spremenila v sovraštvo.
Celotno geslo Vezljivostni NG
strúp-asamostalnik moškega spola
  1. škodljiva ali smrtna snov
    • strup česa
    • , strup za koga/kaj
    • , strup proti čemu
  2. ekspresivno, v prenesenem pomenu negativni ali uničujoči vpliv
    • strup česa
    • , strup za koga/kaj
Celotno geslo Vezljivostni G
umréti umrèm tudi umŕjem dovršni glagol, glagol splošne spremembe/spremembe lastnosti
1.
kdo prenehati živeti, prenehati obstajati
Eni so umrli /od lakote/, drugi /zaradi starosti/.
1.1.
kdo prenehati živeti kakšen , kakšnih lastnosti
Umrl je mlad.
2.
kdo prenehati živeti, prenehati obstajati na/v/pri/po kom/čem / med/pred/nad/pod/ kom/čim / kje / kdaj
Umrl je na potovanju.
Celotno geslo Vezljivostni G
vézati in vezáti véžem nedovršni glagol, glagol ravnanja s premikanjem
1.
kdo/kaj dajati koga/kaj
Lase si je vezala (v čop).
2.
kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj, v navezo s kom/čim
Hodnik veže stanovanjske prostore.
3.
kdo/kaj imeti koga/kaj skupnega s kom/čim
Z njim ga veže podobno mišljenje.
4.
kdo/kaj delati koga/kaj nepremičn-ega/-o, negibljiv-ega/-o
Različne moralno-etične spone so ga /trdno/ vezale.
5.
kdo/kaj delati koga/kaj skladn-ega/-o v/na/pri/ob čem / kje
Veže ga prisega.
6.
kaj sprejemati kaj
Krvno barvilo veže kisik.
7.
kaj imeti vezalno lastnost, moč
To lepilo /pri ustrezni temperaturi/ veže.
8.
iz elektrotehnike kdo dajati kaj skupaj, v navezo s čim
Žarnico so /vzporedno/ vezali z drugimi žarnicami.
9.
iz finančništva kdo/kaj delati kaj skladn-ega/-o v/na/pri/ob čem / kje
Denar je vezala v banki.
10.
iz kemije kaj sprejemati kaj s čim
/Pri hidrataciji/ vežejo spojine z vodo.
11.
iz poštarstva kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj, v navezo s kom/čim
/Neposredno/ so jo vezali z njegovo številko.
12.
iz vojaštva kdo/kaj delati koga/kaj nepremičn-ega/-o, negibljiv-ega/-o
Sovražnikove sile so vezali na predmestje.
Celotno geslo Vezljivostni G
vnéti vnámem dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj prizadejati koga/kaj z ognjem
Vnel je stenj pri petrolejki.
2.
čustvenostno kdo/kaj z veliko silo, intenzivnostjo povzročiti koga/kaj
Vneli so prepir.
3.
čustvenostno kdo/kaj vzbuditi koga/kaj
Vnela ga je njena lepota.
Celotno geslo Vezljivostni G
vžgáti1 vžgèm dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj z iskro povzročiti kaj
Cigareto si je (v kotičku ustnice) /elegantno/ vžgal (s posebnim vžigalnikom).
2.
kdo/kaj spraviti kaj v delovanje, pogon
/S težavo/ so vžgali motor in nato še avto.
3.
kaj zaradi zgorevanja goriva začeti delovati
Motor še /s težavo/ vžge, avto pa noče vžgati /brez tuje pomoči/.
4.
čustvenostno kdo/kaj povzročiti kaj kot intenziven začetek ali odziv čustva
Takšne besede so (v njej) vžgale hudo jezo.
4.1.
kdo/kaj vzbuditi zelo močen navadno pozitiven čustveni odziv
Take govorice (pri njem) ne vžgejo.
Celotno geslo Vezljivostni G
začutíti in začútiti -im dovršni glagol, stanjski (telesni/duševni) glagol, netvorni (dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj zaznati s čutili koga/kaj
Začutil je kri v ustih.
2.
kdo/kaj nagonsko dojeti ali predvideti koga/kaj
Začutila je njegovo bližino.
3.
kdo/kaj z zavestjo ugotoviti koga/kaj
Poslušalci niso začutili osti njegovih besed.
4.
kdo/kaj doživeti kaj
Začutil je žalost in praznino.
4.1.
kdo/kaj doživeti kaj 'neprijetnega, hudega'
Vsi začutijo posledice vojne.
4.2.
kdo/kaj doživeti kaj
Ali kaj čuti (do njega)?
4.3.
kdo/kaj doživeti kaj
Začutil je krivico (z reveži).
5.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj zaznati kaj 'stanje'
V nogi je začutila bolečine.
Celotno geslo Vezljivostni G
zbírati -am nedovršni glagol, glagol ravnanja
1.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati koga/kaj skupaj
Zbirali so naročnike (za novo revijo).
2.
v posplošenem pomenu kdo/kaj dajati kaj skupaj
Odpadno tekočino zbirajo /v posebnih posodah/.
3.
kdo/kaj sistematično pridobivati kaj
Zbira rastline in znamke.
4.
v oslabljenem pomenu kdo/kaj pripravljati kaj
Zbirala je moč (, da bi vzdržala).
Celotno geslo Vezljivostni G
žrtvováti -újem nedovršni in dovršni glagol, glagol ravnanja
1.
kdo/kaj darovati komu/čemu kaj
Lastne interese je žrtvoval otrokom (za njihove višje cilje).
2.
iz religije kdo/kaj darovati koga/kaj
(Za boljšo letino in blagostanje) so (svojim največjim bogovom) žrtvovali jagnjeta in mlada dekleta.
Število zadetkov: 31