Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
vodìč -íča m (ȉ í) 
  1. 1. kdor koga kam vodi: ker niso poznali poti, so najeli vodiča; hoditi za vodičem
  2. 2. kdor se (poklicno) ukvarja z vodenjem izletov, ogledov krajev: priskrbeti vodiča za izlet / turistični vodič
  3. 3. knjiga, brošura s podatki, slikami, zemljevidi o krajih, znamenitostih; vodnik: kupiti vodič; dober, zanimiv vodič; vodič po Ljubljani
  4. 4. kar komu omogoča, da kaj spozna, se s čim seznani; vodnik: knjiga je zanimiv vodič po živalskem svetu
SSKJ
bélgijski -a -o prid. (ẹ́) nanašajoč se na Belgijce ali Belgijo: stavka belgijskih delavcev / pištola belgijskega tipa / zaprt je bil v belgijski kasarni v vojašnici v Ljubljani, v kateri so bili med okupacijo zapori
♦ vet. belgijski konj konj belgijske pasme; belgijska pasma pasma težkega voznega konja rjave ali kostanjeve barve
SSKJ
cukrárna -e ž (ȃ) 
  1. 1. star. tovarna sladkorja: delavci v cukrarni
  2. 2. poslopje opuščene tovarne sladkorja v Ljubljani: Kette in Murn sta umrla v stari cukrarni
SSKJ
cukrárnar -ja m (ȃ) 
  1. 1. star. lastnik tovarne sladkorja: bogat cukrarnar
  2. 2. nekdaj stanovalec opuščene tovarne sladkorja v Ljubljani
SSKJ
dogódek -dka m (ọ̑) kar se zgodi: dogodki so se vrstili z veliko naglico; težko je slediti vsem dogodkom; razpravljati o aktualnih dogodkih; neprijeten, zanimiv dogodek; to so bili usodni dogodki za našo deželo; živo se spominja dogodka iz šole; dogodki na bojiščih / izid te knjige je bil velik literarni dogodek; komentar o športnih dogodkih dneva; v tem kraju so se odigravali pomembni zgodovinski dogodki / ekspr.: sestanek obeh državnih voditeljev je zgodovinski dogodek ima velik, trajen pomen; srečanje atletskih prvakov je bilo dogodek leta najpomembnejši dogodek
● ekspr. v družini pričakujejo vesel dogodek rojstvo otroka; zanima nas, kakšen bo razvoj dogodkov po odstopu vlade kaj se bo zgodilo; publ. v teku dogodkov se bo pokazalo, kdo ima prav sčasoma, polagoma
♦ zgod. septembrski dogodki protinemške demonstracije v Ljubljani septembra 1908, ob katerih je vojaštvo streljalo na demonstrante
// ekspr., v povedni rabi posebno, nenavadno doživetje: to je bil zanj dogodek; njegov nastop je bil vselej dogodek za orkester in za občinstvo / svatba je bila na vasi dogodek
SSKJ
domá prisl. (ȃ) v domači hiši, v svojem stanovanju: oče je doma; gospodarja ni doma; čepeti doma; doma ima mater; ne zdržim doma; doma in v šoli; pri nas doma; z vsemi doma se razume; obleka za doma / doma pri starših; doma za pečjo / gospodariti, pridelati doma na svojem domu, posestvu; nima denarja za šolanje in mora ostati doma
♦ igr. ali je Peter doma igra, pri kateri odrasli prime otroka za nos in ga tako vpraša
// v domačem kraju, v domači deželi: v osnovno šolo je hodil doma, v gimnazijo pa v Ljubljani; te opreme ne bomo več uvažali, ker jo bomo izdelovali doma; pridelati za doma in za izvoz; doma in na tujem; klub bo igral tekmo doma na svojem igrišču
// po rodu: doma iz bogate hiše; od kod si doma? doma je daleč, iz doline, s hribov, na Primorskem, v mestu
● tam je doma jetika razširjena; ekspr. okus pri teh ljudeh ni najbolj doma ga nimajo dosti; pog. on je povsod doma se spozna, se znajde; pog. v botaniki je precej doma se razume nanjo, jo pozna; bodite kakor doma počutite se (v moji hiši) kar se da sproščeno, udobno; preg. povsod je dobro, doma pa najbolje; sam.: preg. ljubo doma, kdor ga ima
SSKJ
gramózen -zna -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gramoz: sedel je ob cesti na gramoznem kupu / gramozna jama / padel je v Gramozni jami v kraju, prostoru v Ljubljani, kjer so med narodnoosvobodilno vojno streljali talce
♦ žel. gramozna greda nasip iz kamenja pod železniškimi pragovi
SSKJ
izdáti1 -dám dov., 2. mn. izdáste in izdáte; izdál (á) 
  1. 1. sporočiti nasprotniku, sovražniku, kar kdo ve ali mu je zaupano, z namenom škodovati komu: okupator ga je zaprl, ker ga je nekdo izdal; čeprav so ga mučili, ni izdal; izdati partizane / izdati javko; izdati načrt, uradno skrivnost / publ. izdati načela neodvisnosti prekršiti
    // nav. ekspr. povedati, sporočiti sploh: svojega imena ne izdam; izdal je svojega prijatelja, da rad pije; lahko vam izdam, da sem govoril s predsednikom / izdati čustva, misli, skrivnost; niti z eno kretnjo se ni izdal
  2. 2. biti zunanja podoba, znamenje česa: kolobarji pod očmi so ga izdali, da je neprespan; rdečica jo je izdala, da ji je nerodno
  3. 3. nav. ekspr. ne imeti do kakih vrednot odnosa, kakršen je v navadi: s tem ravnanjem so izdali tovarištvo / izdati domovino, narod
    // nav. 3. os. prenehati (zadovoljivo) opravljati svojo funkcijo: vid ga je izdal; živci so ga izdali; ne zmore dolge poti, ker ga noge hitro izdajo / moči so ga izdale
  4. 4. narediti, povzročiti, da se kaj pojavi kot tiskano ali drugače razmnoženo delo: založba je izdala precej znanstvenih publikacij; izdati časopis, knjigo / izdati pesmi v almanahu; izdati slovar v petih delih / izdati skripta; nove prospekte so izdali v treh jezikih / izdati novo gramofonsko ploščo / kot del naslovne strani, kolofona izdala Slovenska akademija znanosti in umetnosti
  5. 5. fin. dati denar, vrednostne papirje ali vrednotnice v obtok, v promet: izdati bankovce, denar; izdati obveznice ljudskega posojila / izdati znamke
  6. 6. s širokim pomenskim obsegom napraviti, da dobi kaj uradno veljavo: izdati dovoljenje, odločbo, zakon / izdati diplomo, spričevalo; izdati potrdilo / izdati račun v triplikatu / publ. izdati prepoved prepovedati
    ♦     jur. izdati sodbo; izdati tiralico za kom
  7. 7. napraviti, da gre kaj odkod z določenim namenom: izdati blago iz skladišča / izdati zdravila na recept
  8. 8. potrošiti, porabiti: za hišo je izdal že veliko denarja; za hrano izda skoraj vso plačo
    ●     ekspr. vsak dinar trikrat obrne, preden ga izda veliko premišlja, preden se odloči za nakup; je varčen
    izdáti se nav. ekspr., v zvezi z za  z besedami, ravnanjem (po)kazati, da kdo kaj je, kar v resnici ni: izdati se za študenta, zdravnika; fanta je izdala za svojega sorodnika / redko na misel mu je prišlo, da bi ga izdal za svojega očeta imenoval, navedel
    izdán -a -o: imeti potrdilo za izdani denar; izdani partizani; odlok je bil izdan leta 1970; izdana javka; izkaznica je bila izdana v Ljubljani na ime XY; zdravila, izdana na recept; po smrti izdani spomini
SSKJ
kasárna -e ž (ȃ) pog. vojašnica: zgraditi kasarno; vojaki so se vračali v kasarno / zaprt je bil v belgijski kasarni v vojašnici v Ljubljani, v kateri so bili med okupacijo zapori
// spremeniti šolo v kasarno
// slabš. večstanovanjsko poslopje, navadno staro, enolično: stanovalci dvonadstropne delavske kasarne / stanovanjska kasarna
SSKJ
kràp1 krápa m (ȁ á) ploščata riba z dolgo hrbtno plavutjo, živeča v stoječih in počasi tekočih vodah: gojiti, loviti krape; tolst, zamaščen krap
♦ tur. podkovani krap tradicionalna prireditev v Ljubljani s sprevodom čolnov po Ljubljanici
SSKJ
licéj -a m (ẹ̄) 
  1. 1. v nekaterih deželah srednja šola za splošno izobrazbo, gimnazija: obiskovati licej
  2. 2. pog., med obema vojnama Mestna ženska realna gimnazija v Ljubljani: ravnatelj liceja
  3. 3. do 1848 vmesna šola z več oddelki med šestletno gimnazijo in univerzo: graški, ljubljanski licej
  4. 4. pri starih Grkih šola, v kateri je predaval Aristotel: licej v Atenah
    ♦     šol. dekliški licej nekdaj šestletna srednja šola za splošno izobrazbo ženske mladine
SSKJ
licéjka -e ž (ẹ̄) 
  1. 1. dijakinja, učenka liceja: gruča licejk
  2. 2. žarg. Licejska knjižnica v Ljubljani: študirati v licejki; vodja licejke
SSKJ
ljubljánski -a -o prid. (ȃ) nanašajoč se na Ljubljano: dijaki ljubljanskih gimnazij; kmetje iz ljubljanske okolice; ljubljanske ulice; star. ljubljansko mesto Ljubljana
// gosta ljubljanska megla / preurejati ljubljanski grad; iti na Ljubljanski grad; urednik Ljubljanskega zvona; ljubljanska nadškofija; Ljubljansko barje; Ljubljansko polje ravnina, severno od Ljubljane
● šalj. on je ljubljanska srajca po rodu Ljubljančan
♦ gastr. ljubljanski zrezek pariško paniran zrezek, nadevan z gnjatjo in jajčno jedjo; ljubljanska salama salama z nadevom iz drobneje sesekljanega govejega mesa in slanine; vrtn. ljubljanska ledenka glavnata spomladanska solata s krhkimi listi; zgod. ljubljanski kongres kongres predstavnikov svete alianse v Ljubljani leta 1821; sam.: pog. prosim pet dek ljubljanske pet dekagramov ljubljanske salame
SSKJ
metropolítski -a -o prid. (ȋ) nanašajoč se na metropolite: metropolitske pravice / metropolitski sedež je v Ljubljani
SSKJ
nebotíčnik -a m (ȋ) zelo visoka večnadstropna stavba s sorazmerno majhno tlorisno površino: petdesetnadstropni nebotičnik / Nebotičnik v Ljubljani
SSKJ
osredotočeváti -újem nedov. (á ȗ) star. osredotočati: osredotočevati čete na določenem kraju / leposlovno delovanje se je takrat osredotočevalo v Ljubljani / svoje zanimanje osredotočuje na književnost
SSKJ
pòpotrésen -sna -o prid. (ȍ-ẹ̑) nanašajoč se na čas
  1. a) po določenem potresu: popotresne delovne akcije
  2. b) po potresu leta 1895 v Ljubljani: popotresna arhitektura / predpotresna in popotresna Ljubljana / popotresna doba
SSKJ
prèdpotrésen -sna -o prid. (ȅ-ẹ̑) nanašajoč se na čas
  1. a) pred določenim potresom: predpotresno stanje mesta
  2. b) pred potresom leta 1895 v Ljubljani: stara, predpotresna Ljubljana
SSKJ
razstavíšče -a s (í) prostor ali stavba za razstavljanje: zgraditi razstavišče; iti na razstavišče; na razstavišču so odprli razstavo cvetja, pohištva / Gospodarsko razstavišče v Ljubljani; likovno razstavišče Riharda Jakopiča
SSKJ
resolúcija -e ž (ú) javna izjava o pomembnem vprašanju, položaju, sprejeta na sestanku, zborovanju: resolucija je bila izglasovana na zadnjem kongresu; sprejeti resolucijo; resolucija o novih nalogah sindikata; uresničevati naloge in priporočila iz resolucije / prebrati resolucijo; poglavje resolucije
♦ jur. resolucija pravni akt, s katerim skupščina opozarja na vprašanja splošnega pomena in njihovo reševanje v republiki; zgod. tivolska resolucija izjava slovenske socialnodemokratske stranke o nacionalnem vprašanju, sprejeta na zborovanju v Ljubljani leta 1909
Število zadetkov: 49