Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

Pleteršnik
lǫ́čəc, -čca, m. dem. lok; 1) der Korbbogen, C.; — 2) der Fiedelbogen, Cig., Jan., Danj.-Mik., BlKr.
Pleteršnik
lǫ̑čək 2., -čka, m. dem. lok; 1) der Geigenbogen, Lašče-Levst. (M.); — 2) z ločkom jesti, mit Appetit essen, jed mu je šla v loček, Lašče-Levst. (M.).
Pleteršnik
lǫ̑k, m. der Bogen, Mur., Cig., Jan., (math.), Cig. (T.); — der Regenbogen, Dalm.; božji l., C., Sv. Peter-Erj. (Torb.); — na lok cepiti, einen Zweig, ohne ihn abzuschneiden, auf einen anderen Stamm pfropfen, ablactieren, Cig.; — der Fiedelbogen, Cig., Jan., Hip. (Orb.); — der Pfeilbogen, die Armbrust, Cig., Jan., C., Dalm.; l. napeti, odpustiti, den Bogen spannen, ablassen, Meg., Dict.; (als Spielzeug), Žabče-Erj. (Torb.), Gor.; — der Gewölbebogen, Mur., C.; v l. zidati, wölben, Mur.
Prekmurski
lòk -a m lok, orožje: natégne lok i czila TA 1848, 6; ti neverni nategüjejo lok TA 1848, 9
Celotno geslo Pohlin
lok [lọ̑k] (lovk) samostalnik moškega spola
  1. lok, tj. priprava iz ukrivljene palice in tetive za proženje puščic
  2. priprava, s katero se poteguje po strunah; lok
Celotno geslo Hipolit
lok samostalnik moškega spola
Vorenc
lok mF17, absis, -displatiszhe, ali lók na kolleſu, peiga per gvèlbu; apsisplatiṡzhe ẛa kulla, ali péga, lók, inu kar je krivú, kollèṡ, okrogloſt; arcatuskakòr en lok, krumpaſt, puklaſt, ṡkluzhen; arcitenenseden kir s'lokom ſtréla, lokni ſtrelez; arcum remitterelok odpuſtiti, odpèti; arcum tenderelok napèti; arcusgvelb, lok, maura, péga, ſamoſterla; arcuslok ẛa ſamuſter, ẛa ſtreil; arcus intentusen napèt lok; arquitesſterlzi s'lokom; arquus, et arcusen lok; imbrifer, -ra, -rummavra, lók v'oblakih, kar deṡh pomeini; intentus, -a, -um, ut intentus arcuslok napèt; irismaura, lok na Nebu; iris, iridismaura, lok v'oblakih; plectrum, -trilók od gòſli; telifer, -ra, -rumkateri lok, inu ſtreile noſſi
Svetokriški
lok -a m lok, tj. 1. orožje lok: Lok im. ed. je ſnaminje tiga boia ǀ Ta Mlajshi lok tož. ed., inu ſtrelo od ſebe vershe ǀ je nategnil ſvoj Lok tož. ed. ǀ s' lokam or. ed., inu ſtrelamy ǀ sholnery nyh loke tož. mn. sproshio, inu vuſs shivot s' ſtrelamy nepolnio 2. lok za igranje na godalo: G: Bug poshle eniga Angela s'Nebeſs, de bi S: Francisku ſagodil, ali kakor ta pervikrat je bil s'lokam or. ed. potegnil, od velike slatkuſti je bil omedlel (nebeski) lok mavrica: Taiſti Nebeski, lok im. ed., ali maurza, katera je bila ena ſavesa v' mej Bugam, inu zhlovekam ǀ Noeſſ je vprashal G. Boga; kadaj bosh ò Vſmileni Gospud, Lok tož. ed. tiga ſnaminja puſtil vidit ǀ Jeſt bom moj lok tož. ed. poſtavil v' oblake, taiſti bo tu ſnaminje moje Savese mej mano, inu mej semlo
Celotno geslo Megiser
lok -a samostalnik moškega spola
Celotno geslo Megiser
lok -a samostalnik moškega spola
Besedje16
lok sam. m ♦ P: 13 (TPs 1566, KPo 1567, TT 1577, JPo 1578, DB 1578, TkM 1579, TT 1581-82, DB 1584, DC 1584, BH 1584, MD 1592, TfC 1595, MTh 1603)
Celotno geslo Pohlin
lovk

GLEJ: lok

Vorenc
mavra žF4, arcusgvelb, lok, maura, péga, ſamoſtrela; imbrifer, -ra, -rummavra, lók v'oblakih, kar deṡh pomeini; irismaura, lok na Nebu; iris, iridismaura, lok v'oblakih
Svetokriški
mavrica ž mavrica: Taiſti Nebeski, lok, ali maurza im. ed., katera je bila ena ſavesa v' mej Bugam, inu zhlovekam (II, 127)
Pleteršnik
mŕsiti 2., -im, vb. impf. (pf.?) = meziti, bewegen, erschüttern, C.; = prožiti: m. puško, lok, vzhŠt.
Pleteršnik
nagrbljávati se, -am se, vb. impf. den Rücken krümmen: Mače kvišku v lok se nagrbljava, Levst. (Zb. sp.).
Pleteršnik
nalę́či, -lę̑čem, vb. pf. spannen: lok n., den Bogen spannen, C.; sv. Peter je lok nalekel = mavrica se je prikazala, ogr.-C.; — n. zanko, mrežo, eine Schlinge, ein Netz aufstellen, vzhŠt., ogr.-C.; — = nastaviti (komu kaj), vzhŠt.-C.
Pleteršnik
nalekováti, -ȗjem, vb. impf. ad naleči; spannen: n. lok, C.; n. strelo na tetivo, ogr.-C.; — aufstellen: skopce nalekujejo meni, kajk.-Valj. (Rad).
Pleteršnik
napẹ̑njati, -am, vb. impf. ad napeti; 1) spannen, anziehen; n. strune, vrvi; n. lok, den Bogen spannen, Dalm.; — n. svoje moči; seine Kräfte anspannen; n. se, sich anstrengen; — n. koga k delu, zur Arbeit zwingen, C.; — 2) aufblähen, schwellen; veter napenja jadra; — nekatere jedi napenjajo človeka; napenja me, ich habe Blähungen; — n. se, sich aufblähen; — voda se napenja, das Wasser schwillt, Cig.
Vorenc
napet del.F4, arcus intentusen napèt lok; indago, ginisſleid, ali napète mréṡhe, v'katere ſe divjazhina iṡganîa; intensus, -a, -umnapèt; intentus, -a, -um, ut intentus arcuslok napèt
Število zadetkov: 76