Zadetki iskanja
Svetokriški
Mars2 m zemljepisno lastno ime Mars: ſonze vgmera v' shilah te ſemle slatu, luna ſrebru, Iupiter zin, Saturnus sfinz, Mars im. ed. sheleſu (II, 81) ǀ De ſvesda Iupiter imenovana oſsemdeſset krat ie vekshi kakor ſemla. De ſvesda ſaturnus pet, inu devedeſsetkrat. De mars im. ed. duakrat De ſvesda Venus je malu majnshi kakor ſemla (II, 472) Márs, četrti planet našega osončja, v rimski religiji posvečen bogu Marsu
Prekmurski
méjsec in mésec -a m
1. mesec, nebesno telo: Luna Mejſzecz KMS 1780, A7; Mejſzecz Hold KM 1790, 92(a); Szuncze, mejſzecz naj ſzvejti KŠ 1754, 245; i mejſzecz nedá ſzvetloſzti ſzvoje KŠ 1771, 81; Mejſzecz ſzvoje ponávlanye BKM 1789, 5; Nej nyemi trbej mejſzecza KŠ 1754, 273; je ſztvouro Boug mejſzecz KM 1796, 4; vidim mêszecz TA 1848, 7; mêszec AIN 1876, 11
2. časovna enota: Menſis Mejſzecz KM 1790, A8; Mejſzecz Hónap KM 1790, 94; Hónap, mêszec AIN 1876, 42; Ivánscseka Mejſzecza 29toga dnéva KM 1796, 131; vu 7-leti, na 6. mejſecz Proſzincza KŠ 1771, 432; Nero od pörgarov na drügi mejſzecz nagányani ſze je vmouro KŠ 1771, 433; ete meszec szlednye dni AI 1875, kaz. br. 8; prisesznom meszeci AI 1875, kaz. br. 8; kaj ſzo eſcse ſtirje mejſzeczi KŠ 1771, 276; terjé mêsecje spádnejo BJ 1886, 36; edno leto i séſzt mejſzeczov KŠ 1771, 398; Oh keliko mejszeczov KM 1783, 198; Dnéve zdr'závate, i mejſzecze KŠ 1771, 565
1. mesec, nebesno telo: Luna Mejſzecz KMS 1780, A7; Mejſzecz Hold KM 1790, 92(a); Szuncze, mejſzecz naj ſzvejti KŠ 1754, 245; i mejſzecz nedá ſzvetloſzti ſzvoje KŠ 1771, 81; Mejſzecz ſzvoje ponávlanye BKM 1789, 5; Nej nyemi trbej mejſzecza KŠ 1754, 273; je ſztvouro Boug mejſzecz KM 1796, 4; vidim mêszecz TA 1848, 7; mêszec AIN 1876, 11
2. časovna enota: Menſis Mejſzecz KM 1790, A8; Mejſzecz Hónap KM 1790, 94; Hónap, mêszec AIN 1876, 42; Ivánscseka Mejſzecza 29toga dnéva KM 1796, 131; vu 7-leti, na 6. mejſecz Proſzincza KŠ 1771, 432; Nero od pörgarov na drügi mejſzecz nagányani ſze je vmouro KŠ 1771, 433; ete meszec szlednye dni AI 1875, kaz. br. 8; prisesznom meszeci AI 1875, kaz. br. 8; kaj ſzo eſcse ſtirje mejſzeczi KŠ 1771, 276; terjé mêsecje spádnejo BJ 1886, 36; edno leto i séſzt mejſzeczov KŠ 1771, 398; Oh keliko mejszeczov KM 1783, 198; Dnéve zdr'závate, i mejſzecze KŠ 1771, 565
Svetokriški
Merkurius2 m zemljepisno lastno ime Merkur: ſonze vgmera v' shilah te ſemle slatu, luna ſrebru … Mercurius im. ed. shivu ſrebru Merkúr, Soncu najbližji planet, v rimski religiji posvečen bogu Merkurju
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
mesec1 m, F6, halo, -nis, ena okrogloſt na nebi, katera ſe po goſtim okuli meiſza, ali ſonza vidi; intermestris, -re, mlad méſſiz; luna, -ae, Luna, méſſez; lunaris, -re, méſſîzhnu, kar k'méṡzu ſliſhi; neomenia, mlai, mlád méſſiz; plenilunium, -ÿ, polna luna, ali meſſiz, ṡzhyp
Pleteršnik
mlȃd, mláda, adj. jung; mlada leta, die Jugendzeit; od mladih let, von Jugend auf; = od mladih nog; = iz mladega, Cig., Jan., M.; = iz mlada, Jan., Mik.; (pomni: od mladiju, Trub.); — mlada, die Braut, Dol.-Cig., BlKr.; — mladi mesec, mlada luna, der Neumond; mlada nedelja, der erste Sonntag nach dem Neumonde; — frisch, neu: mlad sneg, frischer Schnee; mlad kruh, frisches Brot, Cig.; — compar. mlȃjši, mlȃji.
Vorenc
mlad prid., F40, acunabilis, od ẛibike, od mladih nóg; dentatio, raſtenîe teh ẛoby mladim otrokom; depuber, vel depubis, cilú mlád; infantes, mladi ne govorèzhi otroci; lunae coitus, mlai, mlada luna; nefrens, -dis, enu mladu praſſè; neomenia, mlai, mlád méſſiz; pipiones, mladi golobzi; tener, -ra, -rum, ſuptyl, mlád, mekák, zartliu
- mlajši , F2, frater minor natu, tá mlaiſhi brat; junior, mlaiſhi
- najmlajši , frater minimus, tá nar mlaiſhi brat
Pleteršnik
mladíti, -ím, vb. impf. 1) jung machen, verjüngen; — jelen roge mladi, der Hirsch kolbt, Cig.; m. se, jung werden, sich verjüngen; — sich haaren, Cig.; — mesec, luna se mladi, es ist Neumond, Guts., Dict., Dalm.; — drobnica se mladi, wirft Junge, Trenta, Soča-Erj. (Torb.); — 2) abliegen lassen, zeitigen: sadje m., Cig., Jan., Mik., Dol.; sadje se mladi, das Obst liegt ab, Cig., Dol.; tudi o vinu: naj se vince le mladi, DSv.; — lan, konoplje m., den Flachs, den Hanf rösten, Cig., Jan.; — 3) testo m., t. j. na hlebce razrezano iz novega gnesti, Vrtov. (Km. k.); — ilovico m. = gnesti, Z.
Vorenc
Celotno geslo
Pohlin
Vorenc
mlaj m, F6, coniunctio lunae, mlai; interlunium, mlaja ṡazhetek, kadar ſe luna ponovy, ali mlady; lunae coitus, mlai, mlada luna; lunula, luniza, maizina luna bliṡu mlaja; neomenia, mlai, mlád méſſiz; novilunium, mlai
Svetokriški
močnost -i ž moč: ta shival taku mozhna rata, de nej mozhnusti rod. ed. de bi jo mogla premagat ǀ To veliko mozhnust tož. ed., inu nuz premiſhlovajna Boshijh sapuvidi je dobru poſnal Krajl David ǀ kadar luna gori jamle, taku tudi ta shjual na mozhnosti mest. ed. raste
Pleteršnik
mŕčati 1., -ím, vb. impf. 1) sich verfinstern, Cig., Jan., kajk.-Valj. (Rad); solnce mrči, C., Notr.-Levst. (M.); luna mrči, C.; luna začne mrčati, Nkol.-C.; — 2) trübe sein (vom Wetter), SlGor.-C., Z.; — 3) launen, übler Laune sein, Guts., Z.
Pleteršnik
mŕkati, mȓkam, vb. impf. 1) sich verfinstern: solnce luna mrka; m. se, dämmern, Abend werden, C.; — 2) blinzeln, Mur., Met., Mik.; z očmi m., mit den Augen winken, C.
Svetokriški
oblačilo -a s oblačilo: leto nedolshnoſt pomeni tu mashnu oblazhilu im. ed. ǀ oblezhilu im. ed. pak je poſtalu belu kokàr ta padani ſnèh ǀ sa ſrezniga ſe shtima, kateri njega oblazhila rod. ed. ſe more dotekniti ǀ sa volo nje lepu dishezhiga oblazhila rod. ed. ǀ kugla prebye shelesnu oblazhilu tož. ed., ſuknio, inu ſraizo ǀ kodar ie imel pojti enij ſo ſvoje oblazhilu tož. ed. pò poti resgrinali ǀ pred ſpovednikam tuoje oblazhilu tož. ed. preminish ǀ v'Slatem oblazhili mest. ed. ǀ s' ſvojm ſrebernem, inu slatem oblazhilam or. ed. sdaj ſe ſvèti kakor luna ǀ na pot ſo reſgrinali ſvoje oblazhila tož. mn.
Svetokriški
ostati -anem dov. 1. ostati: on bi bil imel per njemu oſtati nedol. ǀ ta kateri nemore oſtat nedol. nej grè ǀ vſelej per dobizhku ostanesh 2. ed. ǀ tordouraten, inu ſtonoviten oſtanesh 2. ed. ǀ nihdar ſe nepreminj, temuzh vſelej enak oſtane 3. ed. ǀ tedaj sklenenu ostane 3. ed. deſmo dolshni popolnama vſijh nashih grehou Mashnikom ſe ſpovedati ǀ v' tebi druſiga neoſtane +3. ed. ampak koſty te poſvejtne zhaſti ǀ Kadar pak voda ſe ijslije taku nezh neostane +3. ed. v'poſsodi ǀ raishi letukaj sa volo nashe shivine oſtanemo 1. mn. ǀ aku pak doma oſtanete 2. mn., ſtu, inu ſtu skerby vam ſe po glavi meisheio ǀ vſe reue pred dauri oſtaneio 3. mn. ǀ v' temmi ſvoje nevere oſtaneo 3. mn. ǀ kateri v'grehu ostanejo 3. mn. ǀ frishni, inu veſseli ostaneio 3. mn. ǀ tiga kateriga ſadene rata bogat, tij drugi oſtanio 3. mn. ſiromashki ǀ nashe lubesni ſo ſerne, Katere na enim mestu dolgu neostanejo +3. mn. ǀ ſonze, inu luna nikuli na enem mejſti, neoſtaneio +3. mn./dv. ǀ nehodi k'njemu ampak do vekoma oſtani vel. 2. ed. v'pakli per meni ǀ Sledni oſtani vel. 2. ed. v'ſvojm ſtanu, inu shivj, kakor ſi dolshan shiveti ǀ ostani vel. 2. ed. letukaj, sakaj bo bulshi sa tebe ǀ nikar vezh Nem. Nem. ne ostanimo vel. 1. mn. v'tej gardi shivinski podobi ǀ Oſtanite vel. 2. mn. s' Bugam moja luba shlahta ǀ oſtanite vel. 2. mn. letukaj, nikar mene nasapuſtite ǀ Letu dobru premislite, inu s'Bugam ostanite vel. 2. mn. ǀ niſku miſli moje danaſs oſtaníte vel. 2. mn. ǀ de bi v'gnadi tuojga ſtuarnika oſtal del. ed. m ǀ aku doma bode ostal del. ed. m ǀ kamen na kaminu bi neoſtal +del. ed. m ǀ kadar bi jeſt na ſemli pres tebe odſtal del. ed. m, nihdar vezh bi nemogal potroshtan biti ǀ obena hisha cella nej bila oſtala del. ed. ž ǀ kar je taiſtem oſtalu del. ed. s, ſo ny dali ſa koſſilu ǀ Rimsku krajlevuſtvu je tebi danu, ter per tvojmu Rodu bò oſtalu del. ed. s ǀ vashe ſerze … v'Boshij shlushbi do Konza bo ostalu del. ed. s ǀ kakor klaſsovje nemorio taku zhiſtu, inu fliſsnu pobrati ty delauzi, de bi nikateru neoſtalu +del. ed. s ǀ kakor en jetnik bodo vſelej saperti oſtali del. mn. m ǀ de bi ob taiſti uri nefalili, inu s' vezhnem shpotam neoſtali +del. mn. m ǀ ſame shene ſo bile ſtonovitne per Chriſtuſu oſtale del. mn. ž ǀ ſo bile oſtale del. mn. ž/s ſelene pereſſa tiga ternia 2. postati: nej zhudu tedaj aku nedoſeshete, kar proſsite, ampak de she reunishi, inu nesrezhnishi oſtanete 2. mn. ǀ nekatere od velike bolezhine mertve oſtaneo 3. mn., kakor Rachael Jacoba Patriarca Shena ǀ letu meſtu ſe je bilu poderlu, inu puſtu oſtalu del. ed. s ǀ Hisha ſe je bila poterla, inu vſy njegovi lubi otrozi ſo bily mertvi oſtali del. mn. m → ostaniti
Svetokriški
poklanjati se -am se nedov. priklanjati se: G: Bogu v'oblizhe pluva, inu hudizhu ſe poklajna 3. ed. (I/1, 10) ǀ enajst svesd, sonze, inu luna ſe ſo njemu poKlajnali del. mn. m (I/2, 104) ǀ bom li jest, inu tuoja matti, inu tuoij Bratje prishli, inu ſe bomo pred tabo poKlajnali del. mn. m (I/2, 104)
Pleteršnik
pȏłn, adj. voll; poln sod; polna skleda juhe; polno šako, pest, peščico moke komu dati; drevo je polno sadja; p. uši; p. bradavic; vse polno je ljudi, es wimmelt von Menschen; Stoji vrtec ograjen, Polno rožic nasajen, Npes.-K.; polno me je česa, ich bin mit etwas angefüllt, Cig.; polno me je upanja, ich bin voll Hoffnung, C.; polna luna, der Vollmond; ob polnem, bei Vollmond, C.; polni zbor, die Plenarversammlung, Cig. (T.); v polnem zboru, in pleno, Cig.; polne mere ali vage, vollwichtig, Cig., Jan.; poln ogel, eine Vollecke, Cig. (T.); čep gre na polnem v sod, der Zapfen schließt vollkommen dicht, vzhŠt.; — inhaltsreich, massiv, Cig.; polni nagelj, die Doppelnelke, Cig.; polna senca, der Kernschatten, Cig. (T.); polna svetloba, das Schlaglicht, Cig. (T.); polnega naglasa, hochtonig, Cig. (T.).
Vorenc
poln prid., F31, aestuosus, vrózh, puln vrozhuſti; astrifer, poln ṡvéṡd, ṡvésdnoſhai; copiosa civitas, méſtu vſiga polnu; plenilunium, -ÿ, polna luna, ali meſſiz, ṡzhyp; plenus, -a, -um, poln, polhin, obilin; somno gravatus oculus, okú polnu drémute; urbs turrita, enu méſtu polnu turnou; prim. polhen
Vorenc
pomrak m, F2, crepusculum, vezherni, inu vjuterni mrák, pomrak; intermenstruus, -a, -um, kadar je pomrak, nova luna, kadar luna k'ſonzi pride
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- Naslednja »
Število zadetkov: 68
Dostopnost