Zadetki iskanja
Prekmurski
krédi prisl., v zvezi z biti, imeti pripravljen, nared: Friderik je hitro krédi bio KOJ 1848, 36; bi on i luth. farare pretirao, da bi k rédi bili mésniczke KOJ 1914, 145; Vszakdén mi daj krédi bidti KAJ 1848, 389; Vu Szerbii je 'ze vsze k-boji krédi AIP 1876, br. 5, 3; i vszigdár niksa potrebcsina krédi bila AI 1875, br. 1, 1; Ali törci szo tüdi krédi bili AIP 1876, br. 1, 5; nego ſzi krédi dr'ste: trde mosnyé SIZ 1807, 13; Vucsitelje morejo krédi meti vecs etaksih péld KOJ 1845, 145; pükso küpo, naj jo za lagoje lidí krédi má AI 1875, kaz. br.; Zápola je 3000 Törkov poszádo krédi za obrámbo KOJ 1848, 78
Prekmurski
krstšeník tudi krščeník in kerščeník -a m kristjan: Kaje kerſchenik TF 1715, 10; vöruie kerſchenik SM 1747, 80; ár jaſz i vſzáki kerſztsenik vöro more meti KŠ 1754, 86; V'zivaj záto vören Krſztsenik KŠ 1771, A8a; Katolitsánſzki krſztsenik tou vadlüje KMK 1780, 9; Vu kri'zi More Krſztsenik trpeti BKM 1789, 309; Verni Krſzcsenik BRM 1823, II; Zdrzi tak tvoje vadlüványe, Krsztsenik KAJ 1848, 5; Blá'zensztvo krsztsenika vu etom 'zitki KAJ 1848, II; Vſzákomi Krſztseniki KŠ 1771, A2a; Vſzákomi Katolitsánſzkomi krſztseniki ſze zapovidáva znati KMK 1780, 6; bogábojécſi Kerſzceniczi SM 1747, 28; Mi krstseniczi verni BKM 1789, 13; Krſzcseniczi právi BRM 1823, 4; Veszélte sze, krsztseniczi KOJ 1848, 126; Záto je velika noria oni krſztsenikov, ſteri KŠ 1754, 203; Tak i vzemli krscsenikov SŠ 1796, 4; szo vno'sino krsztsenikov szpoklali KOJ 1848, 8; vernim kerſchenikom TF 1715, 12; nam krſztsenikom na jejſztvino i pitvino naſztávlena KŠ 1754, 200; Vu tom meſzti bodoucsim krſztsenikom piſe Paveo ete liſzt KŠ 1771, 527; drüge kerſzcsenike SM 1747, 78; Gda bi Saulus preganyao Krſztsenike KM 1796, 124; kersztsenike escse i márjali KOJ 1914
Prekmurski
lèhko in lèjhko in lèjko prisl.
1. lahko, izraža dejanje, za katerega ni potreben velik trud: Nemci szo nej tak lehko mogli zgübo Pannonie pozábiti KOJ 1848, 8; Hercegovinanci tak lehko proti sztojio AI 1875, kaz. br. 3; szo mocsni i trüda lehko trpécsi lidjé AI 1875, kaz. br. 3
2. izraža možnost kakega dejanja: da li tebé mám, Leihko vſze ta drüga nehám SM 1747, 7; vu ednom vadlüvany i vöri pobo'zno lejhko 'zivéjo KŠ 1754, 220; Pri váſz pa lejhko oſztánem KŠ 1771, 525; Kteri ako je glih dobro veſzeljé leiko mogo meti, je on kris preterpo SM 1747, 28; Csi gli bi ga Boug v-ednom ocsnom megnenyi lejhko ſztvouro, dönok je KM 1796, 3; Zdá lejko mi merjémo SŠ 1796, 75; lehko poká'semo, ka 'se známo KOJ 1845, 17
ležéjše in lehžéše lažje: le'zejſe je kumili ſzkouſz iglé vüjh idti KŠ 1771, 63; Lüdje svoje hiže vküpezidajo, naj tém lehžêše eden toga drügoga pomágajo BJ 1886, 22
lèži in lehžé lažje: jeli vnyem, ali pa zvüna nyega, bodo le'zi mogli 'ziveti KŠ 1754, 220; Ar ka je le'zi povedati: odpüſcseni ſzo tebi grejhi KŠ 1771, 28; le'zi bode Sodomſzkoj i Gomorſzkoj zemli KŠ 1771, 32; Le'zi pa je nébi i zemli prejti, liki právde ednoj piknyiczi ſzpádnoti KŠ 1771, 226; Dávid, igrao je prinyem, i le'ſi je grátalo Sauli KM 1796, 55; csi sze zrák vszigdár leh'zé ponávla AIN 1876, 62; ár dácsa potáksem doszta leh'zé bode plácsana AI 1875, kaz. br. 1; ka leh'ze orjés AIN 1876, 46; le'zi dobijo za málo plácso rokodelavce AIP 1876, br. 2, 3; Tiruſi i Sidoni le'zej bode na ſzoudnyi dén KŠ 1771, 36; kaj Sodomſzkoj zemli le'zej bode na ſzoudnyi dén KŠ 1771, 37; najbi oni tejm lesej eden-drügoga ſzrecsnoga vcsiniti mogli SIZ 1807, 8
1. lahko, izraža dejanje, za katerega ni potreben velik trud: Nemci szo nej tak lehko mogli zgübo Pannonie pozábiti KOJ 1848, 8; Hercegovinanci tak lehko proti sztojio AI 1875, kaz. br. 3; szo mocsni i trüda lehko trpécsi lidjé AI 1875, kaz. br. 3
2. izraža možnost kakega dejanja: da li tebé mám, Leihko vſze ta drüga nehám SM 1747, 7; vu ednom vadlüvany i vöri pobo'zno lejhko 'zivéjo KŠ 1754, 220; Pri váſz pa lejhko oſztánem KŠ 1771, 525; Kteri ako je glih dobro veſzeljé leiko mogo meti, je on kris preterpo SM 1747, 28; Csi gli bi ga Boug v-ednom ocsnom megnenyi lejhko ſztvouro, dönok je KM 1796, 3; Zdá lejko mi merjémo SŠ 1796, 75; lehko poká'semo, ka 'se známo KOJ 1845, 17
ležéjše in lehžéše lažje: le'zejſe je kumili ſzkouſz iglé vüjh idti KŠ 1771, 63; Lüdje svoje hiže vküpezidajo, naj tém lehžêše eden toga drügoga pomágajo BJ 1886, 22
lèži in lehžé lažje: jeli vnyem, ali pa zvüna nyega, bodo le'zi mogli 'ziveti KŠ 1754, 220; Ar ka je le'zi povedati: odpüſcseni ſzo tebi grejhi KŠ 1771, 28; le'zi bode Sodomſzkoj i Gomorſzkoj zemli KŠ 1771, 32; Le'zi pa je nébi i zemli prejti, liki právde ednoj piknyiczi ſzpádnoti KŠ 1771, 226; Dávid, igrao je prinyem, i le'ſi je grátalo Sauli KM 1796, 55; csi sze zrák vszigdár leh'zé ponávla AIN 1876, 62; ár dácsa potáksem doszta leh'zé bode plácsana AI 1875, kaz. br. 1; ka leh'ze orjés AIN 1876, 46; le'zi dobijo za málo plácso rokodelavce AIP 1876, br. 2, 3; Tiruſi i Sidoni le'zej bode na ſzoudnyi dén KŠ 1771, 36; kaj Sodomſzkoj zemli le'zej bode na ſzoudnyi dén KŠ 1771, 37; najbi oni tejm lesej eden-drügoga ſzrecsnoga vcsiniti mogli SIZ 1807, 8
Prekmurski
lejhkóuča tudi lehkóča in lehkóuča -e ž lahkota: Ár neſcsem naj drügi lejhkoucso, vi pa teskoucso máte KŠ 1771, 542; Jaſz ſzám tebi lehkocso, Szprávim i mirovcsino BKM 1789, 235; v-leti pa lehkoucso more gvant meti KOJ 1845, 44; Vuvſzoj 'zaloſzti nyemi klehkoucsi BKM 1789, 267; Tou záto premislávajoucsi jeli ſzam zlejhkoucsov 'zivo KŠ 1771, 530
Prekmurski
lejhkóuta in lehkóta -e ž lahkota: Ár ta ocsnomegnyena lejhkouta trplejnya naſega KŠ 1771, 536; Ne bo’ lejhkoute vüpanya KM 1783, 297; I zapovedao je ſztotniki varvati Pavla i meti lejhkouto odpüscsenyá KM 1783, 418; kak povôden válas lehkôto bremen KAJ 1848, 256
SSKJ²
mencáti -ám [məncati] nedov. (á ȃ)
1. premikati del česa z roko sem in tja, da se drgne ob drug del, navadno pri pranju: mencati perilo; mencati in ožemati / v zadregi je mencal robec mečkal, stiskal
// premikati prste, dlan sem in tja po površini kakega dela telesa in pri tem močneje pritiskati: mencala je otrokove premrle roke; od veselja si je mencal dlani, roke / še ves zaspan si je mencal oči
2. ekspr. delati kratke, sunkovite gibe, zlasti z nogami: vrsta se ni premaknila, zato je vse bolj mencal; otrok nestrpno menca pred vrati / v zadregi je mencal z nogami / kaj pa toliko menca na sedežu
3. ekspr. hoditi s kratkimi koraki: mencal je okoli očeta in ga pregovarjal; mencati proti domu; počasi, urno mencati
4. ekspr. omahovati, pomišljati se: menca in menca, preden kaj stori / mencati z odgovorom / mogoče, najbrž, je mencala
♦ agr. mencati proso ločevati zrna prosa od latov s stopanjem po njih; meti
1. premikati del česa z roko sem in tja, da se drgne ob drug del, navadno pri pranju: mencati perilo; mencati in ožemati / v zadregi je mencal robec mečkal, stiskal
// premikati prste, dlan sem in tja po površini kakega dela telesa in pri tem močneje pritiskati: mencala je otrokove premrle roke; od veselja si je mencal dlani, roke / še ves zaspan si je mencal oči
2. ekspr. delati kratke, sunkovite gibe, zlasti z nogami: vrsta se ni premaknila, zato je vse bolj mencal; otrok nestrpno menca pred vrati / v zadregi je mencal z nogami / kaj pa toliko menca na sedežu
3. ekspr. hoditi s kratkimi koraki: mencal je okoli očeta in ga pregovarjal; mencati proti domu; počasi, urno mencati
4. ekspr. omahovati, pomišljati se: menca in menca, preden kaj stori / mencati z odgovorom / mogoče, najbrž, je mencala
♦ agr. mencati proso ločevati zrna prosa od latov s stopanjem po njih; meti
Celotno geslo
Etimološki
mencáti -ȃm nedov.
Celotno geslo
Kostelski
Celotno geslo
Etimološki
mendráti -ȃm nedov.
Prekmurski
mènje prisl.
1. manj, izraža manjšo količino: ni vecs, ni menye ednomi ne dá, kak tomi drügomi KŠ 1754, 7b; ki je vnogo nábrao, nej je meo menye KŠ 1771, 543; menye vö zebráni pejſzen meti BKM 1789, 4b
2. izraža manjšo stopnjo: med ſterimi niſteri vecs, niſteri menye trpijo KŠ 1754, 145; dönok menye trpim, liki ſzam vrejden KM 1783, 178; Mraz v-célom országi bio, v-ednom meszti bolje, v-drugom menye AIP 1876, br. 6, 8; ali pérje od gosečega menje vredno AI 1878, 24
1. manj, izraža manjšo količino: ni vecs, ni menye ednomi ne dá, kak tomi drügomi KŠ 1754, 7b; ki je vnogo nábrao, nej je meo menye KŠ 1771, 543; menye vö zebráni pejſzen meti BKM 1789, 4b
2. izraža manjšo stopnjo: med ſterimi niſteri vecs, niſteri menye trpijo KŠ 1754, 145; dönok menye trpim, liki ſzam vrejden KM 1783, 178; Mraz v-célom országi bio, v-ednom meszti bolje, v-drugom menye AIP 1876, br. 6, 8; ali pérje od gosečega menje vredno AI 1878, 24
Prekmurski
menòti -ém nedov. meti, mečkati: Örleni; mleti, menoti KOJ 1833, 168; i zácsali ſzo vucseniczke nyegovi po pouti idoucsi menoti vlatovjé KŠ 1771, 108
Pravopis
mésti médem in mésti métem in mêsti mêdem in mêsti mêtem nedov. médi -te in méti -te in mêdi -íte in mêti -íte, medóč in metóč; médel -dla in métel -tla in médel mêdla in métel mêtla, star. mèl méla in mèl mêla, mést/mèst in mèst/mêst, méden -a in méten -a in medèn -êna in metèn -êna; médenje in métenje in medênje in metênje; (mést/mèst in mèst/mêst) (ẹ́; ẹ́; é; é) kaj ~ smetano
Pravopis
mêsti2 mête tudi mêsti mêde nedov. mêti -íte tudi mêdi -íte, metóč tudi medóč; mêtel -tla in métel mêtla tudi mêdel -dla in médel mêdla, star. mèl mêla, mèst/mêst, metèn -êna tudi medèn -êna; metênje tudi medênje; (mèst/mêst) (é; é) Tri dni že ~e; Metlo je v kosmih; os. mesti kaj ~ drobtine z mize; Burja ~e sneg
SSKJ²
mèt méta in mêta m (ȅ ẹ́, é)
1. glagolnik od vreči ali metati: zmotil ga je med metom; met kamna čez reko / s prvim metom ni zadel / kazenski, prosti met; met na koš / vsakemu kockarju so bili dovoljeni trije meti / ta rokoborec obvladuje različne mete / po treh metih se keglji postavijo lučajih / veliki met kar v največji meri ustreza zahtevam, pričakovanju
♦ fiz. navpični met gibanje, pri katerem leti telo v navpični smeri; vodoravni met gibanje, pri katerem odleti telo v vodoravni smeri
// razdalja, ki se doseže pri metu, metanju: njegov drugi met je bil dolg
2. mn., šport. atletska disciplina, pri kateri se po določenih pravilih meče disk, kladivo, kopje, suva krogla: danes so na sporedu meti / z rodilnikom: met diska, kladiva; zmagati v metu kopja
1. glagolnik od vreči ali metati: zmotil ga je med metom; met kamna čez reko / s prvim metom ni zadel / kazenski, prosti met; met na koš / vsakemu kockarju so bili dovoljeni trije meti / ta rokoborec obvladuje različne mete / po treh metih se keglji postavijo lučajih / veliki met kar v največji meri ustreza zahtevam, pričakovanju
♦ fiz. navpični met gibanje, pri katerem leti telo v navpični smeri; vodoravni met gibanje, pri katerem odleti telo v vodoravni smeri
// razdalja, ki se doseže pri metu, metanju: njegov drugi met je bil dolg
2. mn., šport. atletska disciplina, pri kateri se po določenih pravilih meče disk, kladivo, kopje, suva krogla: danes so na sporedu meti / z rodilnikom: met diska, kladiva; zmagati v metu kopja
SSKJ²
méta -e ž (ẹ̑)
navadno v zvezi poprova meta zdravilna rastlina ostrega vonja s podolgastimi listi in rdečimi, vijoličastimi cveti: na vrtu so gojili poprovo meto; diši po poprovi meti; čaj iz poprove mete
♦ bot. dolgolistna meta rastlina z zgoraj zelenimi, spodaj gosto dlakavimi, podolgastimi listi in rdečkastimi, belimi ali vijoličastimi cveti, Mentha longifolia; navadna črna meta zdravilna dlakava rastlina z jajčastimi listi in belimi cveti, Marrubium vulgare; navadna mačja meta rastlina s pecljatimi, spodaj dlakavimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti, Nepeta cataria
navadno v zvezi poprova meta zdravilna rastlina ostrega vonja s podolgastimi listi in rdečimi, vijoličastimi cveti: na vrtu so gojili poprovo meto; diši po poprovi meti; čaj iz poprove mete
♦ bot. dolgolistna meta rastlina z zgoraj zelenimi, spodaj gosto dlakavimi, podolgastimi listi in rdečkastimi, belimi ali vijoličastimi cveti, Mentha longifolia; navadna črna meta zdravilna dlakava rastlina z jajčastimi listi in belimi cveti, Marrubium vulgare; navadna mačja meta rastlina s pecljatimi, spodaj dlakavimi listi in belimi ali rdečkastimi cveti, Nepeta cataria
SSKJ²
metálec1 -lca [metalca in metau̯ca] m (ȃ)
1. kdor kaj meče: dober metalec kamna zadene cilj / v cirkusu nastopa tudi metalec nožev
2. športnik, se ukvarja z meti: metalec diska, kladiva
3. voj., v zvezi metalec min orožje za izstreljevanje min pod strmim kotom na cilj v zaklonu; minometalec: obstreljevali so jih z metalci min in topovi
// v zvezi metalec plamenov, ognja orožje, ki pod pritiskom brizga gorečo snov: pri napadu so uporabili tudi metalce plamenov
4. v starem in srednjem veku vojaška naprava za metanje kamenja, goreče smole: metalce so postavili nedaleč od obzidja / metalec kamnov, smole
5. zastar., v zvezi metalec luči, svetlobe žaromet: v svetilniku se je prižgal metalec luči
1. kdor kaj meče: dober metalec kamna zadene cilj / v cirkusu nastopa tudi metalec nožev
2. športnik, se ukvarja z meti: metalec diska, kladiva
3. voj., v zvezi metalec min orožje za izstreljevanje min pod strmim kotom na cilj v zaklonu; minometalec: obstreljevali so jih z metalci min in topovi
// v zvezi metalec plamenov, ognja orožje, ki pod pritiskom brizga gorečo snov: pri napadu so uporabili tudi metalce plamenov
4. v starem in srednjem veku vojaška naprava za metanje kamenja, goreče smole: metalce so postavili nedaleč od obzidja / metalec kamnov, smole
5. zastar., v zvezi metalec luči, svetlobe žaromet: v svetilniku se je prižgal metalec luči
SSKJ²
metálka1 -e [metalka in metau̯ka] ž (ȃ)
1. ženska, ki kaj meče: v cirkusu nastopa tudi metalka bodal / knjiž., zastar. sanje mu je razložila metalka kart vedeževalka (s kartami)
2. športnica, ki se ukvarja z meti: metalka kopja
♦ rib. manjša vlačilna mreža za lov rib z dna jezer, rek
1. ženska, ki kaj meče: v cirkusu nastopa tudi metalka bodal / knjiž., zastar. sanje mu je razložila metalka kart vedeževalka (s kartami)
2. športnica, ki se ukvarja z meti: metalka kopja
♦ rib. manjša vlačilna mreža za lov rib z dna jezer, rek
SSKJ²
méti mánem nedov., nam. mét in mèt (ẹ́ á)
1. premikati prste, dlan sem in tja po površini kakega dela telesa in pri tem močneje pritiskati: mati je mela otroku premrle roke; od veselja si meti roke / še ves zaspan si je mel oči / mel je s palcem in kazalcem, češ dajte denar / v eni roki je mel klobuk, v drugi pa denar / s prsti je mel tkanino, ki jo je mislil kupiti ugotavljal njene lastnosti, otipaval
// premikati prste, dlan sem in tja in pri tem pritiskati, da se kaj med njimi zmečka, stisne: meti bilko, list / meti klas v dlaneh
2. zastar. drobiti, treti1: meti sol v možnarju
● ekspr. trgovci, uradniki so si meli roke so bili zadovoljni, veseli
♦ agr. meti proso ločevati zrna prosa od latov s stopanjem po njih
1. premikati prste, dlan sem in tja po površini kakega dela telesa in pri tem močneje pritiskati: mati je mela otroku premrle roke; od veselja si meti roke / še ves zaspan si je mel oči / mel je s palcem in kazalcem, češ dajte denar / v eni roki je mel klobuk, v drugi pa denar / s prsti je mel tkanino, ki jo je mislil kupiti ugotavljal njene lastnosti, otipaval
// premikati prste, dlan sem in tja in pri tem pritiskati, da se kaj med njimi zmečka, stisne: meti bilko, list / meti klas v dlaneh
2. zastar. drobiti, treti1: meti sol v možnarju
● ekspr. trgovci, uradniki so si meli roke so bili zadovoljni, veseli
♦ agr. meti proso ločevati zrna prosa od latov s stopanjem po njih
Pravopis
méti mánem nedov. -i -ite, -èč -éča; mèl/mél méla, mèt/mét, mét -a; métje; (mèt/mét) (ẹ́ á) kaj ~ klas, bilko v dlaneh; ~ otroku premrle prste; ~ si roke od veselja; ~ s palcem in kazalcem
Celotno geslo
Sinonimni
- « Prejšnja
- 1
- 2
- 3
- 4
- 5
- ...
- 7
- Naslednja »
Število zadetkov: 129
Dostopnost