Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ

Zadetki iskanja

SSKJ
gorèč -éča -e prid. (ȅ ẹ́) 
  1. 1. ki gori: goreč kup sena; goreča bakla; goreča hiša; v roki je držal gorečo trsko / še gorečo pipo je vtaknil v žep
    // ki gori in daje svetlobo: goreča sveča / goreča žepna svetilka; pren., knjiž. okna, goreča v večerni zarji
  2. 2. pesn. ki je po barvi podoben ognju: šopek gorečega maka; goreče rože
  3. 3. ekspr. razgret od bolezni, napora: hladila si je goreča lica
  4. 4. ekspr. zelo prizadeven, navdušen: postal je goreč privrženec sistema; goreč govornik, politik; za delo je bil ves goreč / bil je njen goreč častilec / goreče srce
    // ki izraža, kaže veliko prizadevnost, navdušenje: z gorečim glasom ji je začel govoriti; goreč pogled / goreč poljub / njegove goreče besede so jo prevzele
  5. 5. ki se pojavlja z zelo veliko intenzivnostjo: goreča molitev, prošnja; imel je eno samo gorečo željo / goreča ljubezen
    goréče prisl.: goreče hrepeneti, ljubiti, prositi; goreče mu je stisnil roko; prim. goreti
SSKJ
hválen -lna -o prid. (ā) 
  1. 1. ki izraža hvalo, priznanje: v hvalnem govoru je omenil tudi njegovo humanost; hvalna molitev, pesem
  2. 2. star. vreden hvale, priznanja: hvalna prizadevnost dijakov; hvalno dejanje rešitelja
    hválno prisl., v povedni rabi  izraža primernost, koristnost česa: hvalno je, da ni odpovedala svojega sodelovanja; sam.: dobiti hvalno iz fizike nekdaj drugo najvišjo pozitivno oceno
SSKJ
odžebráti -ám dov. (á ȃ) 
  1. 1. nar. koroško odmoliti: odžebral je večerno molitev in zaspal
  2. 2. ekspr. hitro in enolično odmoliti: odžebrali so in začeli jesti / odžebrati očenaš
SSKJ
prídiga -e ž (í) 
  1. 1. rel. govorno podajanje vsebinsko zaokrožene verske snovi: poslušati pridigo; molitev pred pridigo / nedeljska pridiga; pridiga na gori Kristusov govor, ki vsebuje povzetek krščanskega moralnega nauka
    // besedilo za tako podajanje: knjiga pridig
  2. 2. ekspr. (vsiljivo) dajanje naukov: vse pridige nič ne pomagajo; le obdrži svojo pridigo zase
    // opominjanje, oštevanje: za vsak prestopek je moral poslušati pridigo; zaslužil si pridigo
SSKJ
zarotovánje -a s (ȃ) 
  1. 1. po ljudskem verovanju izgovarjanje določenih besed, delanje določenih kretenj, da se kaj hudega odvrne, da kaj izgubi moč: obvladati sovražne sile z zarotovanjem; zarotovanje hude ure
    // besede, s katerimi kdo roti: zasikal je proti njemu zarotovanje
  2. 2. rel. izganjanje hudobnega duha: obredi zarotovanja
    // molitveni obrazec za odvrnitev vpliva hudobnega duha; zarotilna molitev: govoriti, uporabljati zarotovanja
SSKJ
ángelov -a -o prid. (á) nanašajoč se na angela: angelova trobenta / angelovo češčenje zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko
SSKJ
ángelski -a -o prid. (á) nanašajoč se na angele: angelski zbori / ta otrok ima angelski obraz; angelska lepota / angelsko češčenje zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko
    ángelsko prisl.: angelsko čista duša; ekspr. s tem otrokom je treba biti angelsko potrpežljiv zelo
SSKJ
crédo tudi krédo -a [kre-] m (ẹ̑) 
  1. 1. rel. latinska molitev pri maši z začetkom: Credo: duhovnik moli credo
    ●     prišel sem med umetnike kot Pilat v credo brez zaslug, slučajno
  2. 2. knjiž., navadno s prilastkom načela, nazori, prepričanje: izpovedati svoj življenjski credo / estetski, politični, umetniški credo
SSKJ
direktórij -a m (ọ́) skupina ljudi, ki vodi podjetje, zavod ali ustanovo: ustanovo vodi direktorij; član direktorija; sklepi direktorija
♦ rel. koledar z navodili za maševanje in za molitev brevirja; zgod. petčlanski ustavni organ z izvršilno oblastjo v Franciji v letih od 1795 do 1799
SSKJ
godljáti -ám nedov. (á ȃ) ekspr. nerazločno, momljaje govoriti: nekaj je godljal sam s seboj; godlja kakor medved / začel je godljati svojo molitev / kar naprej se jezi in godlja godrnja
SSKJ
godrnjàv -áva -o prid. (ȁ á) ki (rad) godrnja: godrnjav človek; bil je siten in godrnjav; stanoval je pri godrnjavi gospodinji / razvlečena, godrnjava molitev / iz sobe so se slišali godrnjavi zvoki
    godrnjávo prisl.: godrnjavo ji je odgovarjal
SSKJ
goréčen -čna -o prid., goréčnejši (ẹ́ ẹ̄) zelo prizadeven, navdušen: gorečen zagovornik; bil je njihov najgorečnejši pristaš / gorečna molitev / to je bila njegova gorečna želja
    goréčno prisl.: gorečno je čakala na sinovo vrnitev
SSKJ
gospódov -a -o prid. (ọ̑) nanašajoč se na gospoda: čisti gospodovo obleko / na mizi je ležal gospodov brevir / vznes. gospodov dan nedelja; star. v letu Gospodovem 1664 leta 1664
♦ rel. angel gospodov zvonjenje zjutraj, opoldne in zvečer ali molitev za to priliko; razglašenje Gospodovo praznik v spomin na tri kralje, ki so počastili in obdarovali novorojenega Kristusa, 6. januarja
SSKJ
hímna -e ž (ȋ) 
  1. 1. pesem kot simbol države, organizacije, gibanja: godba je zaigrala himno; državna, narodna, pionirska, proletarska himna
  2. 2. lit. pesem v počastitev, hvalo česa, hvalnica: napisati himno; himna ljubezni, pomladi, svobodi / zmagoslavna himna dela
  3. 3. rel. molitev v čast, zahvalo Bogu, hvalnica: moliti, peti himne
    // pri starih Grkih pesem v čast bogov ali herojev
SSKJ
hválnica -e ž (ȃ) 
  1. 1. lit. pesem v počastitev, hvalo česa: napisati hvalnico; mogočna, veličastna hvalnica; hvalnica stvarstva, življenja; hvalnica ljubezni, naravi, svobodi
    ●     ekspr. vedno mu poje hvalnice zelo ga hvali
  2. 2. rel. molitev v čast, zahvalo Bogu: moliti, peti hvalnice
SSKJ
hvalospèv in hvalospév -éva m (ȅ ẹ́; ẹ̑) 
  1. 1. rel. hvalna molitev, navadno kot uvod v osrednji del maše: moliti hvalospev / velikonočni hvalospev
  2. 2. redko slavospev, hvalnica: hvalospev zaslužnemu možu; hvalospev pomladi
    ●     ekspr. neprestano mu poje hvalospeve zelo ga hvali
SSKJ
imám tudi imán -a m (ȃ) v muslimanskem okolju  
  1. 1. nekdaj naslov za vladarja: vrsta imamov, ki so sledili Mohamedu / jemenski imam
  2. 2. kdor vodi skupno molitev: izbrati imama
    // duhovnik: smrt starega imama
  3. 3. naslov pomembnega učenjaka
SSKJ
kesánje -a [kəs] s (ȃ) neprijetno čustvo človeka ob spoznanju, da je naredil kaj slabega, nepravilnega ali opustil kaj dobrega, koristnega: muči ga kesanje; globoko, iskreno kesanje zaradi česa / čutiti, imeti kesanje / knjiž. tekle so mu solze kesanja
♦ rel. kesanje čustvo zaradi lastnega greha, združeno s sklepom poboljšanja; zmoliti kesanje molitev, navadno na koncu spovedi
SSKJ
kontemplácija -e ž (á) knjiž. poglobljeno razmišljanje, razglabljanje o kaki stvari, zlasti duhovni: sposoben za kontemplacijo in introspekcijo / gre za globoko vživetje v umetniško delo, za estetsko kontemplacijo; odmika se v svet filozofske kontemplacije / kontemplacija smrti
♦ filoz. stanje, ki se doseže s poglabljanjem v nedoumljivo; rel. molitev, pri kateri se človek popolnoma zatopi v premišljevanje o Bogu in verskih resnicah
SSKJ
litaníje -níj ž mn. (ȋ) 
  1. 1. rel. molitev iz vzklikov in refrenov, ki jih izmenoma izgovarjajo duhovnik in verniki: moliti litanije / iti k litanijam k popoldanskemu cerkvenemu opravilu; pren., ekspr. če bi hotel vse našteti, bi bile dolge litanije
  2. 2. ekspr. dolgo trajajoče, dolgočasno grajanje, tožbe: spet moram poslušati stare litanije o njegovih težavah; kdaj bo konec teh litanij
  3. 3. ekspr., z rodilnikom velika množina: litanije kletvic, obtožb
Število zadetkov: 72