Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Zadetki iskanja

SSKJ²
modràs -ása m (ȁ á)
strupena kača z verigi podobnimi lisami po hrbtu in rožičkom na glavi: modras se greje na skali; pičil ga je modras; ubiti modrasa; gleda kot modras sovražno, neprijazno
SSKJ²
mokrôten -tna -o prid. (ó)
nekoliko moker, vlažen: mokroten zid / mokrotni pašniki; mokrotna pot; mokrotna tla / mokrotno stanovanje vlažno / mokroten dan; mokrotno vreme / mokroten oblak; mokrotna megla / v tej zgodnji uri je mesto še neprijazno in mokrotno / mokrotna izolacija izolacija proti vlagi
    mokrôtno prisl., v povedni rabi:
    če je le malo mokrotno, to seme že kali; ob zidu, v dolini je mokrotno
SSKJ²
molčáti -ím [mou̯čatinedov., môlči; môlčal (á í)
1. ne govoriti: molčala je in se neprijazno držala; vsi v sobi so molčali; pri pogovorih je molčal; dolgo, nekaj časa, nekaj trenutkov je molčal, nato je le spregovoril; vso pot sta molčala / pevcem recite, naj molčijo
// ekspr. ne oddajati glasov, šumov: v zgodnjem jutru so ptice molčale / bilo je brez vetra in drevesa so molčala / muzika molči ni muzike / pred njim je molčal gozd se tiho razprostiral, ležal
// ekspr. ne opravljati dejavnosti, ki povzroča šume, zvoke: mlini ob vodah že dolgo molčijo; topovi že tri dni molčijo ne streljajo
2. ekspr. ne izražati svojega mnenja: vprašal jih je, če so s predlogom zadovoljni, pa so molčali; tisti, ki bi lahko stvari razložili, molčijo; molči kot grob, kamen, zid / kot ukaz molči, tepec, saj nič ne veš / obtoženka je na vsa vprašanja molčala ni odgovarjala
// ne pripovedovati zaupanih, zaupnih stvari: zdaj vse veš, vendar te prosim, da molči; upam, da boste molčali; njemu lahko poveš, ker zna molčati; molči še nekaj časa / tega ne morem več molčati
3. knjiž., ekspr. ne objavljati literarnih del: po prvem nastopu je pesnik nekaj let molčal / ta pokrajina literarno že dolgo molči
● 
ekspr. molčal sem, zdaj mi je pa vsega dovolj nisem se pritoževal, ugovarjal; ekspr. ne bom ti več molčal ne bom več dovolil, da z menoj svojevoljno ravnaš; ekspr. želodec mu ni hotel nikoli molčati zmeraj je bil lačen; preg. kdor molči, desetim odgovori v kočljivem primeru je najbolj učinkovito ne govoriti, odgovarjati
    molčé :
    molče delati, gledati, poslušati
    ● 
    iti molče preko česa ne reagirati na kaj, zlasti z besedami
    molčèč -éča -e
    1. deležnik od molčati: za mizo so sedeli trije molčeči ljudje; molčeč zaupnik / molčeča globel, noč tiha
    2. ki rad molči: molčeč fant; po naravi je bil tih in molčeč
SSKJ²
mračíti -ím nedov. (ī í)
1. knjiž. delati mrko, neprijazno: težko življenje mu je mračilo obraz; kaj ti mrači oko; kaj se mračiš; izraz se mu je čedalje bolj mračil
2. knjiž. delati nejasno, zmedeno: gorje mu je mračilo duha; duh se mu je mračil / solze so mu mračile pogled ni več razločno videl
 
knjiž. um se mu mrači postaja duševno bolan
3. knjiž. delati mračno, temno: nobena meglica ni več mračila sonca; goste zavese so mračile sobo
    mračíti se 
    1. brezoseb. prehajati iz dneva v mrak: mrači se; začelo se je mračiti
    2. postajati mračen, temen: dan se mrači; nebo se mrači / luna se mrači; pren., ekspr. začel se mu je mračiti življenja dan
    ● 
    ekspr. pred očmi se mi mrači zaradi slabosti, bolezni se mi zdi, da vidim nejasno, mračno
    mračèč -éča -e:
    mračeč se je spregovoril; mračeče se dvorišče, nebo
Celotno geslo Sinonimni
mračíti -ím nedov.
kaj delati mrko, neprijazno
SINONIMI:
knj.izroč. temniti, knj.izroč. zamračevati, knj.izroč. zatemnjevati
GLEJ ŠE SINONIM: temniti, zamegljevati
Celotno geslo Vezljivostni G
mračíti -ím nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
kdo/kaj delati mrko, mračno, neprijazno kaj
Težko življenje (mu) je (v določenih obdobjih) mračilo obraz.
Celotno geslo Vezljivostni G
mračíti se -ím se nedovršni glagol, tvorni (dejavni/dogodkovni/procesni) glagol
1.
kdo/kaj delati se mrko, mračno, neprijazno
Luna se mrači.
2.
brezosebnodelati se mrko, mračno, neprijazno
(Pred eno uro) se je začelo mračiti.
Pravopis
mráčno tudi mračnó nač. prisl. -êj(š)e (á; ọ̑; ȇ) ~ siv; poud. ~ gledati |mrko, neprijazno|
Pravopis
mrakôbno nač. prisl. -ej(š)e (ó; ó) poud. ~ gledati |mrko, neprijazno|
Pravopis
mŕklo nač. prisl. (ŕ) neobč. ~ odgovoriti neprijazno, jezno
SSKJ²
mrkogléd2 -a -o prid. (ẹ̑ ẹ̄)
1. ki mrko, neprijazno gleda: bledikav mrkogled fant; mrkogledi stražniki
2. črnogled2mrkogledi pisatelji; ni bila mrkogleda, pa tudi ne lahkomiselna
Pleteršnik
nẹ́kak, adj. von einer gewissen Beschaffenheit, ein Gewisser; nekaka kužna bolezen; nekaki prekupci; — nekakọ́ (nẹ́kakọ), adv. auf eine gewisse Art und Weise, gewissermaßen; nekako bolan sem; nekako neprijazno gleda; govoril je nekako tako, er sprach beiläufig so; — irgendwie; bom že nekako napravil.
SSKJ²
nèorokavíčen -a -o prid. (ȅ-ȋ)
ekspr. ki nima (nataknjenih) rokavic: neorokavičeni prsti so mu na jeklu cepina otrpnili
 
knjiž., ekspr. sprejeli so ga z neorokavičenimi rokami neprijazno, nevljudno
Celotno geslo Hipolit
neperjazno prislov

GLEJ: neprijazno

SSKJ²
nèprijázen -zna -o prid., nèprijáznejši (ȅ-á ȅ-ā)
1. ki mu manjka prijaznosti: neprijazna ženska; prodajalka je redkobesedna in neprijazna do kupcev; bil je zelo neprijazen z njo / neprijazen pogled; neprijazne besede
// ekspr. neprijeten, pust2kraj se mu je zdel zelo neprijazen; stara, neprijazna hiša; bilo je neprijazno vreme / neprijazen veter hladen, mrzel / vztrajali so kljub neprijaznim razmeram težavnim
2. zastar., z dajalnikom sovražen, nasproten: neprijazni mu ljudje so se veselili njegovega neuspeha; sosed mi je neprijazen
    nèprijázno prisl.:
    neprijazno se držati, gledati, odgovoriti
Celotno geslo Hipolit
neprijazen (neperjazen, neprijazen) pridevnik

PRIMERJAJ: neprijazno

Pravopis
nèprijázno nač. prisl. -ej(š)e (ȅá; ȅá) ~ se držati, gledati, odgovoriti
Celotno geslo Sinonimni
nèprijázno nač. prisl.
izraža, da imenovano dejanje, ravnanje kaže oster, sovražen odnos do koga
SINONIMI:
ekspr. hladno1, ekspr. mrzlo1, ekspr. trdo
GLEJ ŠE: prijazno
Celotno geslo Hipolit
neprijazno (neperjazno, neprijazno) prislov

PRIMERJAJ: neprijazen

Pravopis
odljúden -dna -o; bolj ~, tudi -ejši -a -e (ú; ú ȗ ú; ú) ~ človek; poud. ~o vedenje |neprijazno, nepriljudno|; poud. odljuden do koga biti ~ ~ sosedov |neprijazen, neljubezniv|; poud. odljuden z/s kom biti ~ z obiskovalci |neprijazen, neljubezniv|
odljúdnost -i ž, pojm. (ú)
Število zadetkov: 95