Ta stran uporablja piškotke zato, da lahko razločujemo med uporabniki, štejemo njihovo število in tako izboljšujemo delovanje strani. Uporabljamo tudi piškotke partnerjev Google Analytics, ki analizirajo vaše vedenje na spletnih straneh. Več o posameznih piškotkih si lahko  preberete tu.  Če ne dovolite uporabe piškotkov za izboljšanje portala Fran, kliknite sem.

Fran > SSKJ²

Zadetki iskanja

SSKJ²
čvékast in čvêkast -a -o prid. (ẹ̑; ē)
slabš. ki (rad) vsebinsko prazno, nespametno govori: čvekasta ženska / molči, čveka čvekasta
SSKJ²
čvekáti -ám nedov. (á ȃ)
1. slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: nehaj že čvekati; ni znal drugega kakor čvekati
// govoriti, pripovedovati: kaj čvekaš neumnosti; vedno je čvekal, da bo vse skupaj pustil in odšel; drzne si čvekati o privatnih stvareh / samo čveka, pa nič ne naredi
2. dajati cmokanju podobne glasove; cmokati: pod nogami ji je čvekalo blato
SSKJ²
čvekàv -áva -o prid. (ȁ á)
slabš. ki (rad) vsebinsko prazno, nespametno govori: čvekavih ljudi se je izogibal
SSKJ²
klafáč -a m (á) pog., slabš.
1. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: težko poslušam tega klafača; to ti je klafač in bahač
2. kvantač: je velik pijanec in klafač
SSKJ²
klafáti -ám nedov. (á ȃ) pog., slabš.
1. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: cele ure klafajo; klafa kot stara baba
2. kvantati: pijanci spet klafajo
SSKJ²
klamfáti2 -ám nedov. (á ȃ)
pog., slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: kaj klamfaš neumnosti
SSKJ²
klobasáč -a m (á)
slabš. kdor veliko in nespametno govori: bahač in klobasač
SSKJ²
klobasár2 -ja m (á)
slabš. kdor veliko in nespametno govori: težko poslušam tega klobasarja
SSKJ²
klobasaríja -e ž (ȋ)
slabš. vsebinsko prazno, nespametno govorjenje: za klobasarije se ne menim
// literarno delo, sestavek brez vrednosti: te klobasarije ne bom več bral
SSKJ²
klobasáriti -im nedov. (á ȃ)
slabš. veliko in nespametno govoriti: spet besedičijo in klobasarijo
// nizko govoriti, pripovedovati: nekaj je klobasaril o enoličnosti
SSKJ²
klobasáti -ám nedov. (á ȃ)
slabš. veliko in nespametno govoriti: nehaj že klobasati; ne zna drugega kot klobasati
// nizko govoriti, pripovedovati: le kaj ji klobasa / klobasati neumnosti / nekaj je klobasal o meni
SSKJ²
klobuštráč -a m (á)
ekspr. kdor veliko in nespametno govori: sit sem že tega klobuštrača
SSKJ²
klobuštráti -ám nedov. (á ȃ) ekspr.
1. veliko in nespametno govoriti: nehaj že klobuštrati
// slabš. govoriti, pripovedovati: že spet klobuštra neumnosti
2. počasi, okorno stopati: konj je klobuštral po temnih ulicah
// slabš. hoditi: bos klobuštra po vrtu
SSKJ²
klobuštríja -e ž (ȋ)
ekspr. vsebinsko prazno, nespametno govorjenje: ne more več poslušati njegove klobuštrije
SSKJ²
kvasáč -a m (á)
slabš. kdor vsebinsko prazno, nespametno govori: predrzen kvasač
SSKJ²
kvásiti1 -im nedov. (á ā)
slabš. vsebinsko prazno, nespametno govoriti: nehajte že kvasiti; začel je nekaj kvasiti o kulturi / kvasiti bedarije, neumnosti
SSKJ²
lápati -am nedov. (ȃ) pog., zlasti v sproščenem ožjem krogu
vsebinsko prazno, nespametno govoriti: že od začetka je lapal v prazno; lapati čisto cel čas
SSKJ²
lúna -e ž (ú)
1. nebesno telo, ki kroži okoli zemlje: čas, ko je luna v celoti osvetljena; raziskovati luno; oddaljenost lune od zemlje; polet na luno / v astronomiji: nastanek Lune; Luna in drugi planeti
// to nebesno telo glede na osvetljenost: luna sije, vzide, zaide, ekspr. plava po jasnem nebu; svetla, pesn. bleda luna; žarki lune; obraz kakor luna okrogel, širok / luna raste viden je vedno večji del njene površine; nar. mlada luna mlaj; polna luna ko je vidna vsa njena površina; ob polni luni v času, ko je vidna vsa njena površina; nar. stara luna zadnji krajec
2. pesn. mesečina: luna lije v sobo / pri luni se je sprehajal po polju
3. star. (lunin) mesec: to je bilo pred tremi lunami
● luna ga nosi je mesečnik; ekspr. že spet jo luna nosi je zmedena, neuravnovešena; hodi, kot bi ga luna nosila zamišljeno, neprisebno, raztreseno; pog., ekspr. ali te luna trka zakaj govoriš, ravnaš tako nespametno; pog., ekspr. mi tudi nismo z lune padli nismo nespametni, naivni; ekspr. lajati v luno nemočno groziti, onemoglo zmerjati; ekspr. ali živiš na luni, ali si z lune padel slabo si obveščen o aktualnih dogodkih; pog., ekspr. saj nisem tako za luno neumen, naiven
♦ astron. Jupitrove lune sateliti
SSKJ²
mêsti2 mêdem tudi mésti médem nedov., mêdel in médel mêdla tudi médel médla, stil. mèl mêla tudi méla (é; ẹ́)
povzročati, da kdo nima urejenih, pravilnih misli, predstav: ti klici so ga še bolj medli; vznemirja se in se mede / to jim mede pojme o pravičnosti; misli se mu medejo
    mêsti se tudi mésti se
    1. zastar. biti, pojavljati se skupaj, istočasno; mešati se: žalost in srd sta se medla v njegovem srcu
    2. s smiselnim osebkom v dajalniku v vročici zmedeno govoriti; blesti: bruha in mede se ji; star. mede se mu v glavi
    3. nar., s prislovnim določilom biti, zadrževati se: kar naprej se mede v kuhinji / ljudje so se medli na polju
    ●     ekspr. noge so se mu medle hodil je z neenakomernimi, opotekajočimi se koraki; ekspr. kaj se ti mede? zelo nespametno, nerazsodno delaš, govoriš; ekspr. vse to se mu je medlo po glavi o vsem tem je mislil, premišljal
SSKJ²
mižáti -ím nedov. (á í)
imeti zaprte oči: miži, a ne more zaspati; trdno mižati; mižati na eno oko, na obe očesi / ker je bil najslabše skrit, je moral pri naslednjem skrivanju mižati on
● ekspr. ljudje mižijo pred lastnimi napakami jih nočejo videti, priznati; ekspr. nespametno bi bilo mižati pred dejanskim stanjem namenoma se ne seznaniti z njim, ga ne priznati
    mižé :
    vzel je steklenico in miže pil iz nje; še napol miže tava po stanovanju
    mižèč -éča -e:
    glava z majhnimi, skoraj mižečimi očmi
Število zadetkov: 66